Družba

Rečejo ljudje, da se zarečenega laškega največ spije in očitno je res tako. Še posebno poglavje pa so zaobljube, v katerih si se sveto zaobljubil, da ne boš več pogoltnil nobene alkoholne pijače kot tudi konzumiral nobene narkotične stvari, saj si prejšnji dan pol ure iskal rdeči avto po celem parkingu pred trgovino, nakar si se spomnil, da si prišel z črnim. Vendar šele klic mame ti je obudil spomin in se začel zavedat, da si šel v trgovino peš. (da si pozabil kupit pol stvari pa je že normalen pojav) Očitno so takšni časi, vendar po temeljitem premisleku vse to nastane zaradi družbe. Ona je kriva in če ne bi bilo njih, se ne bi rabili zaobljuljati, saj takšnih in dragičnih stvari sploh ne bi počeli. Tako bi tudi jazst ostal priden Janezek, za šolo pa tako ali tako ni problema, saj se ta sama dela. Recimo tile pubički so me pokvarli na morju, gadi eni.








P.S. drugič me pa prosim prijavite še na Kmetijo ...


Ištvan Ferkeš

Plan dela

Fajn zadeva. Kupiš rokovnik, malo večjega, seveda vzameš tistega za par let naprej in začneš z delom. Rišeš, pišeš in si lepo planiraš življenje v naprej. Seveda mora biti vmes tudi kakšna stran prosta, za nepričakovane dogodke, vendar v grobem je to to. Jazst imam tako lepo popisano za naprej, seveda nova pila na 4 kotača se že švasa na Bavarskem, lušna žena se že tud javila, potem so na drugi strani lista tudi deca, edino njihova imena so še rahlo nedorečena. Za ženski spol naj bi blo, za moški pa še ni. Vsekakor pa ne bo Nejc, kajti že vsak drugi novi sosed ima takšno ime. Markotov je skus po terenu, Matej, Primož, Janez in Ivan pa tud ni več fora, saj se mi močno ne dopade, če ima kje kak bližnji isto ime. Nič, vidim da ni druge: bo pa Abdul.


Ištvan Ferkeš

Škotek

Prvi je padel. Lušna slika pove dovolj. Želimo srečno inu kar se da dolgo (zvestoba do groba kot rečejo ljubitelji zelenega).


Ištvan Ferkeš

Farbe

Vse je rdeče. Angelčki, ki letijo nad mano, so rdeče barve. V rokah nosijo rdeče srčke, drugi angelčki streljajo skozi njih z rdečimi puščicami. Obrnem se na drugo stran, kjer me objame veliki rdeči medek in me položi nazaj na mehko rdečo dekico polno srčkov. Pogledam skozi okno, kjer je trava čez noč postala ljubeče rdeča, deteljna pa v obliki majhnih srčkov, ki vsake toliko zamaje blag veter. Na mizi sama ljubezenska pisma in na radiu glasbene popevke za vse Valentine …
Nenadoma mi balonček s sanjami k sreči poči, še preden se oko odpre naglas zazeham, cerkveni zvon pa začne odbijati popoldne. Hitro pogledam okoli sebe, vse je tako kot mora bit v pravih barvah in si rečem: »Dobro jeee, danes ne upoštevam rdečih barv, še vedno sem tista stara baraba. Gremo naprej, noč bo kmalu tu …«


Ištvan Ferkeš

Pošta

Vidim, da ima siMobil res to pošlihtano, saj tako naslovljeno razglednico ne bi dobil nikoli, pa še takrat ne. Mogoče pa je samo naš poštar tako napreden, pa se razume v te fore. Nekaj mora biti na tem … Se pa zahvaljujem pošiljateljem, sicer presenečen, vendar smeh je bil prisoten dobrih deset minut.

P.S. pozdrav nazaj v Zg


Ištvan Ferkeš

Halt, Cerina

Iz Štajerske na Kranjsko stran. Iz enega bregeca na drugi vrh. Grubičevi Janji za točni dve desetletji sprehajanja na tem svetu. Vse najboljše, najlepše, polno vitaminov, šolskih in ljubezenskih uspehov ti želimo iz štaba bloga. Zamuda rahla pa zaradi časovnih pasov, ki so med temi kraji. Skratka po pameti …

P.S. želja, da bi bla na blogu pa upam, da je tudi uresničena …


Ištvan Ferkeš

(ne)kulturno

V enem tednu od "nekulturnega" pusta hrusta do kulturnega dneva. Maškare so sicer uspele v privat družbi, drugače pa je bilo mirno brez prevelikih odmerkov ob domačih krofih in marmaladi. Zato pa nas je dohitel drugi junak ulice - Prešeren, sicer gnan na rujno kapljico, vendar še vedno car. Eden največjih in najboljših slovenskih pesnikov. Žal mi je edino to, da ni bil na vseh bankovcih, ker une Kobilice tako ali tako ni noben poznal prej ... Slava in čast tudi njemu v ime.


P.S. zdaj pa grem naprej gasit ladjo, ker sem ravno te dni v teh krajih in nam uničuje naše morje ...


Ištvan Ferkeš

Pust in pes

Leto beži še hitreje od bugiga pujceka, katerega smo ga na konci le ujeli inu sodili. Tako smo prišli blizu nekulturnemu dnevu, ali po domače povedano maškarcom. Seveda v naših koncih imamo takšne dneve vsaki dan, so se pa časi vseeno spremenili. Včasih smo za take dneve hodili okoli po hišah, da smo zaslužili cekin ali kakšen cuker, danes smo prefini in preleni. Raje pokličemo Metko, malo Brigite i ko zna još koju, dodamo ščepec pridiha nogometnega druženja v virtualni obliki, vse skupaj dodobra zmešamo, pogrejemo sobo na 35 stopinj in dobimo to kar dobimo.





Za konec pa še ena visokomiselna: ni važno kdo ga je naredo, važno je kdo ga hrani!
(po izgovorjenih besedah osebek požanje ogromen aplavz v dvorani, nakar vseeno pošljem varnostnika, da ga odstrani z odra, saj ena pametna na noč ni dovolj za obstanek v elitnem društvu)


Ištvan Ferkeš

Sve su žene, sve kurve balkanske

Ti pride Živič Pedreti enga dneva da bi se družla. Ka ni prvleko
s seboj še Brusa. I gle ti te hodiča, en jači od druga, če se ne bi
še jst vmešal v situacijo. Un četrti, zmatran od fureša, Dicekof puba,
pa se itak prej odločo, da ta špil ni za jega i rajši skočo v temo.
Taku je nuč šla naprej, minila je skorej brez udarcof, vsi celi,
zmag je blo vlko, porazof bolečin tud neke, al največji poraženec
pa je ratal Brusof gujdek, zmleli so ga v klobase.




P.S. mesar Radko Bejbl pa z oštrim nožem išče nove žrtve, vse
zainteresirane močno vabim na avdicijo k strašnem Gabroni v
Noj Dorf 16...


Ištvan Ferkeš