6765

Naši dragi brati tati Hrvati, evo vam ga … Javljamo se neposredno iz središča dogajanja, Bizeljsko/ Prinela in lahko samo pripomnem za naše drage gledalce to, da je vzdušje nepopisno. Sicer v tem trenutku ne dobim nobenega sogovornika, ki bi podal eksluzivno besedo, saj se nobeden ne zaveda svojega položaja. Med drugim sem poskusil tudi pri glavnem krčmarju, vendar je stanje še bolj kaotično kot pri ostalih. Vidim le to, da je dobil pomočnike za šankom – ob tem dejanju se lahko samo vprašam: neveš kdo pije in kdo plača oz. če sem bolj natančen: vem kdo pije, le kdo pa plača?! Zaključna misel se poda sama: važno je le to, da je preko reke Sotle popolna tišina. Za nekajUr, Ištvan Ferkeš, Bizeljsko.

Ištvan Ferkeš

Draga profesorica

Draga profesorica, pišem vam zato, da vam povem, da sem se vozil iz 300 kilometrov oddaljenega kraja, kar znaša točno pol dneva vožnje čez klance in doline. Zraven tega vam lahko še povem, da sem se moral predčasno vrniti iz nogometnih priprav našega kluba, ki jih imamo v Španiji. Zadnji argument, pa je ta, da se sem se tokrat res učil in se tudi psihološko pripravil na vaš izpit, tako da tokrat dobra ocena zares ne bi ušla. Zdaj pa jst vas sprašujem: zaradi katerega kurca sem se vozil, pustil lepo špansko vreme, gubil doma čas pred knjigami, da bi pozabljiva učiteljiška baba pozabila pridet na izpit?!

P.S. Na drugem roku bolje, da me ne vidite, ker vas bom zvezal za stol, tako da hvala lepa za pozitvno oceno ...

Ištvan Ferkeš

Vinkec Tomo

We're living together, my traktor i ja
Da oremo njivu od sedam do dva
Ja znojan na njemu, jašem kroz šor,
I molim Boga da ne rikne motor
Moj jedini traktor, moj ljubljeni traktor

Danas sam tužan jer ukr'o ga smrad
Moj jedini traktor, ne vozim ga sad
Al' mogu da kupim još sto, al' nije to to
Jer jedan je traktor, zapamti to
Moj jedini traktor, moj ljubljeni traktor

Ištvan Ferkeš

Komarčine

Sicer je to zgodba starejšega veka in mnogi imajo enake probleme, vendar sem vseeno moral zapisati sem gor. Vse se je začelo tistega dne, ko sem svojo priljubljeno aparaturo za odganjanje zloveščih, tečnih in smotanih komarjev založil. Sicer vem kje je, vendar je enako kot bi jo zares založil. Od tistega dneva naprej ni nič več isto, komar tu, komar tam, komar piči, srbi ko vrag. Imam tudi zaščitno mrežo spajderjov, ki v določeni meri opravljajo svoje delo, vendar ni to to. Na momente se mi zdi, da bi raje namesto komarjev mel v sobi tigra ali pa aligatorja; tam v kot ga postaviš, vgasneš luč, pa je mir ...

Ištvan Ferkeš