Kolo

1. Koló je naprava okrogle oblike, ki z vrtenjem omogoča premikanje vozila.
2. Kolo je nasajeno na os ali pogonsko gred.
3. Po mnenju večine naj bi kolo izumili v Mezopotamiji približno leta 5000 pred našim štetjem, najprej sicer kot lončarsko kolo. Povsem možno pa je tudi, da so ga neodvisno izumile tudi druge civilizacije (Indijci, Kitajci), vendar vse kaže na to, da so ga v Avstralijo in Ameriko prinesli šele Evropejci.
4. Izum kolesa ni bil pomemben samo za transport, ampak tudi sicer za razvoj tehnologije, med drugim vodno kolo, zobnik, kolovrat in škripec.
5. Še tako butasto kolo, je še zmeraj kolo.
6. Če se ti vrti v glavi, še ne pomeni, da si avto ali bicikl.
7. Vsi na kolo za zdravo telo!



Ištvan Ferkeš

Pu

V starih piramidah so ponavadi skrivajo največje skrivnosti, medtem ko smo mi slovenčeki zelo napredni, se pri nas v piramidah skrivnosti odkrivajo … Ena takšnih je tudi naš medek Pu, po naše Putrih.




Ištvan Ferkeš

Žiga žaga

Ištvan iz se iz dneva v dan nauči novih stvari. Od kuhanja, pranja perila, pilotiranja , laganja, pa vse do igralca v horor filmih z žagami. Še preden gre vse skupaj na veliko platno, pa je treba nekaj teorije in vaje. Seveda ne gre vse tako enostavno, ker je najprej potrebno biti močan, da takšno mašinco sploh pripraviš na to, da bo žagala. Zato smo bili vabljeni v »fitnes« v kelder kjer stojijo 100 kilski sodi, ti seveda delajo čudeže iz mišic. Terenske vaje, ki so sledile so pokazale, da smo se predozirali.





Ištvan Ferkeš

Ragbi star

K Pavlinčeku na peličneka …
Z dodatki grozdja brez kosti … Vabljeni!!!

Ištvan Ferkeš

Mišo (zwei)

»Še predn je puba dubo mamim blagoslov, še predn je dubo šop gnara, še predn je šo čez vrata v svet, sem ga nagnal k sosedi po mleko. Vete kak je tu pr nas, živine je tak vlko, da se ne splača jet v štalo po šalco mleka za mačke. Ku se gre v štalo, se gre za tak dugo, dok se vse ne podoji, tu pa traja dugo. Tak da zvečer rajši hudmo k sosedi po šalco mleka, si spruti še malo napašem oči, vete kak, Francko vidim vsak dan, sosedovo dekle pa je še mlado, pa fejst lušno. Celo samska je, al ma pa malo dete, čeprav noben ne ve s kum, živi pa tud sama … Malo je potrajalo al pršo puba nazej domu, ga malo pobližje pogledam, i ka ni bil ves mlečn okul vust, v rokah pa neč. Pa mi ni dalo mera, tak da sm ga mugo vprašati ka zaboga je delal. I ka ti ni mulec naredo pizdarijo pravo: on namesto, da bi prneso mleko domu v kantici, se je rajši tam prklopo na zizo. Stu mu bugof, ta bo še pravi ….«


Ištvan Ferkeš

Majster II.

Živimo za dneve uspehov in slave, ki pa jih je včasih treba zaliti s čem. To ob posebnih priložnostih delamo doma, večkrat pa tudi v gostilnah. Seveda mehur pa igra vedno isto igro: koliko not, skoraj toliko tudi ven. In sedaj, ko smo že malce starejši ter ne nosimo več Pampersa, hodimo na stranišče. Ok do tle je vse razumljivo. Ni mi pa bilo nikakor jasno zakaj so bila straniščna vrata v gostilni tokrat zaklenjena. Probam enkrat, ni šlo, probam drugič, zopet ne gre. Seveda ker sem koliko toliko spreten in imam McGajvera v sebi, rešitev vidim v izhodu iz kluba kjer zunaj tudi odrešim svoj mehur. Bi rekel temu: ni ravno higijensko, je pa zato zdravo. Nato sledi akcija dve, kjer se celotna zadeva ponovi, seveda zopet zunaj. In ko rečejo, da gre v tretje rado, zopet poskusim pri istih vratih, se lepo postavim, nakar jih nemudoma dobim v faco. Seveda so se odpirala nazven, jst heroj pa jih ves čas porival not. Prokleti majster, jeger majster.


Ištvan Ferkeš

Peš v breg

Ata

Pri nas doma pa oča slavijo. Res da ni prevelikega veselja, ker je, kot je sam reko včasih bilo bolj zanimivo, ko so še feštali pa delali pizdarije, danes pa te samo še skup vleče, ampak torta pa je vseeno na mizi. No sej zato smo pa mladi tu, da delamo to kar se našim več ne da. Sploh ni težav … Drugače pa vse najboljše, najlepše, pa z vsem zdravjem še enkrat toliko, da bo poštenih sto. Takrat se bojo pa šahovske figure že same začele premikat. Ati rad te mam.



Ištvan Ferkeš

Arhitekt

Arhitektura napreduje z velikimi koraki naprej. V modi so različne zadeve v katere se pa tudi ne spoznam dosti preveč. Vendar pa je treba priznati, da so že tudi v starih časih imeli smisel za pozidavo hiš in samo ureditev notranjih prostorov. Mogoče so manjkali kakšni detajli, vendar v grobem je bilo to to. Do tega sem prišel v teh dneh, ko sem v svoji rodni hiši, ki je malo starejše izdelave, po klicu potrebe začel bežati iz svoje sobe kolikor se je le to dalo v tistem momentu. In morem priznati, da je takratni arhitekt imel super izračun za takšen primer, saj če bi bila školjka v drugem prostoru, ali pa če bi bila samo za par metrov oddaljena od sedanje lokacije, bi danes mama imela poln pralni stroj posrane obleke.


Ištvan Ferkeš

Mišo (I. del)

"Zde pa taku, puba je vlki, star je že dosti, bi blu najbujš, da gre malo v svet. Bo spil kako pivo, potegno kakšn dim, pa seveda probal babo. Če se mu pa ne bo dopalo, pa še zmer lahko pride nazej na domačijo, je žvine dosti. Samo od žvine ni še noben bogat ratal. Za jesti je, al penezof ni vlko. Pa tudi za delat je dosti, že samo pejceki bi celi den jeli, ka šele krave, pa un bik, ku ma že zde take jajce, pa je kumej do vampa starem biki Ludviki. Ta bo še gutal detelno … Neč, Francka pusti ti jega, da gre v svet med ludi, mogoč mu pa rata, se lušn je dosti, nerodn pa tud ni tak fejst, pa nam mogoč na stara leta pošle kako kuverto dumu. Zde mu pa de blagoslov, pa v žep mu stisni tisti šop gnara, ku smo ga dubla za füreš, bo puba jemo perja za en cajt. Jast mu bom pa samo tu reko: Puba, ti samo drapli, al ne se pa dat tud fsaki jebat, veš kak, tud ti morš met svojo mejo!!"


Ištvan Ferkeš

Bubu

Na šestega tretjega, kot je zapisano, beležimo rojstni dan in pa vstajenje novega bloga. Pravijo, da dobro, da ga ni bilo kakšnega pol leta prej, saj so bili meseci ogromnega materiala.
Za voščilom, ki spodbuja dobro delo na spletu in vošči prijeten rojstni dan, pa stojijo vsi iz Popinove II. kot vsi ožji delavci bloga iz Žalc. Vse najboljše Bubu.



Ištvan Ferkeš

Prva pomoč

Ištvan v sodelovanju z Bakalako, ki domuje točno izpod Hribčka, večkrat zaide v probleme s tukajšnjimi kačjimi pastirji, tako samoklicani obmejnimi orožniki. Ti seveda skrbijo, da so obmejni travniki in sama reka Sotla brez odpadkov ter ostale nesnage. Skratka, polni dela z našo okolico čez celo noč …
Tako me tudi ene noči med vožnjo v domači kraj, nekje v predmestju Bizeljskega ustavi eden, po videzu tako zajeban, da bi sam sebe prijavil, kaj šele koga drugega. Po standartu prvega sklopa vprašanj o vozniški in prometni začne z drugem poglavjem: »Je bilo kej alkohola?«. Seveda je odgovor nikalen, saj so doma zabičali, da ne gresta avtowagen in jeger skup, saj je možnost, da se ti v avtu zaradi premikanja močno poslabša v želodcu in takrat se zna sprožit klic jelena. Kljub mojem odgovoru mi vseeno odredi pihalico, kjer pa se zasvetijo same ničle. On me pogleda in pravi, da je tukaj nekaj narobe. Začudeno pogledam nakar mi on pojasni: »Fant, upam da se zavedate v kakšne kraje potujete, kjer ni nikdar 0.0 v zraku, kaj šele v krvi, zato bi bilo močno dobro, da avto obrnete v drugo stran, si nekaj spijete v oštariji in se nato lahko odpeljete domov.« Še sama sreča, da sem imel v prtljažniku nekaj prve pomoči, da nisem rabil obračati avta …


Ištvan Ferkeš