četrtek, 31. maj 2007

Porno naporno

Le kako malo je potrebno, da človek postane srečen oz. nesrečen. Le en del minimalen del v avtomobilu te lahko obsodi na zanimiv študentski večer namesto na priprave za zrelostni izpit kot pravijo maturi. Ko pa si obsojen na kej takega, pa je potrebno stvar izpeljati kar se da korektno in v skladu s pravili ter povezati vse stvari, ki jih lahko povežeš tisto noč (karte, koncert, foto sešen, mortal kombat, prikazovanje paintball veščin po mestu in parku, petje domačih v lokalih, plezanje po lustrih, petje voščil po telefonu za bloodija in podobno). Seveda sem jest samo pomagal pri vsej tej situaciji, saj sem maturo že mel na sporedu pred leti. Pomagam pa zelo rad.







Ištvan Ferkeš

SSPJ

V določenih pogojih, ko je v krvi mnogo preveč substanc, ki ti dvignejo nivo alkoha, se porajajo zelo zanimive debate. Seveda si sam sebi tako pomemben osebek, da moraš povedati vse svoje in skupinske dogodke, ki so se ti pripetile. Samo se zna debata z večanjem promilov zelo zakomplicirati. Besede postanejo mičkeno zakomplicirane, stavki rahlo nepovezani in nerazločni, da o primernosti izrazov takrat ne govorimo. Če pa še imaš kake ljubke koljege, kateri ti sredi noči pošiljajo sms sporočila z hieroglifi pa se stvar totalno zakomplicira. V vseh teh primerih pa je zelo elegantna rešitev, da iz police vzamem slovar, ki so ga napisali največji pijanci naših krajev (mnogo njih) in ki še vedno nastaja (veliko novih avtorjev pa že je na vidiku) . Torej zelo obsežna in zanimiva knjiga enostavnega naslova: SSPJ (slovar slovenskega pijanskega jezika) s katerim je vsak pogovor z alkoholizirano osebo zelo enostaven in nemoteč. Problem edino nastane, če dotična oseba jeclja ali pa bruha.

P.S. pa še prah se ne nabira na njej, ker je trenutno najbolj bran primerek v sobi

Ištvan Ferkeš

Fon Gabron II.

Danes sem šel gledat v svojo izbo slik in videl, da imam vse dokumentirano in arhivirano ... Torej Fon Gabron v ujetem trenutku.




Ištvan Ferkeš

sreda, 30. maj 2007

II. - ∞ pobeg

Za drugi in vsak nasljednji izostanek, pa je v večini primerovi bil vzrok vedno en in isti ... Sj ne, da sem imel probleme z njima, prej obratno, sam mi enostavno nista šla v uho in sem tisti čas uporabljal za kej bolj prijetnega ...  
Mogoče pa je krivica na ravnatelju, ki ju je dodelil za predavanje nezanimivih predmetov, ki sta jih pač imela. 

Med brskanjem po domači izbi slik, sem našel ta dva res vredna arheološka primerka:



prof. Gomila



prof. taf taf tako imenovani Zizek


Ištvan Ferkeš

I. pobeg

Po msn pogovuru z mojim lolipop biznis koljegom, o našem otroštvu, vseh travmah in nezgodah in seveda o šoli, sma se spomnila najinega prvega špricanja. Seveda je bil govor o šolskem špricanju in ne o kakem delu v vinogradu, saj tega res ne znama, smo pa za piti kr oba dobro izučena. Skratka da nadaljujem: Skozi solze (solze smeha seveda, ka drgač vlki dečki ne jočejo, razen takrat, ko je res treba – vsake toliko:) sem pisal po razmočeni tipkovnici ter se spominjal tistih dni .... Pisalo se je leto 2001, datuma se ne spominjam, ker je blo vmes par prestopnih let in me je čisto zmešalo, tako da bi lahko navedel netočen podatek in bom zato raje tiho. Vsako leto je bila tekma med rokometaši alkonomske in gimnazije, katera je vedno požela veliko rivalstva in zato je bilo tudi potrebna podpora iz tribun. In ker naše velespoštovano šolstvo ne dovoli izostankov od pouka v nobenem primeru, (razen,če morš it k zobarju, takrat pa res ni panike, da ti ne bi bilo opravičeno) sma si dovolila vzeti pravico v svoje roke. Načrt za prvi pobeg je nastajal od rane ure prvega dne tistega tedna. Na listu papirja je bila začrtana cela šola, kam se bo ker dežurni učitelj premikal v tistem času, kje so pasti, skozi kateri izhod se bo izrvšil pobeg, kje bo točka srečanja in kam bomo skrili zaklad ter odvrgli obleke (to dvoje glih ne no), skratka bilo je izračunano v piko in tako se je tudi zgodilo. Točka srečanja pa je bila vrjetno prvič in zadnjič v moji zgodovini pobegov slastičarna v mestu, kjer res noben pokemon ne pride, kaj šele profesor.Tako da načrtu ni ratalo ničesar drugega, kot da je maksimalno uspel in sma že nazdravljala z decijabke-decivode. Po poznejšem razmisleku, pa sma iskalkulirala, da če bi ves ta trud glede špricanja usmerila v kakšno matematiko, bi bilo itaq brezveze. Zato sma naslednič in vsakič naslednič enostavno šla skozi glavna vrata, seveda brez kakršneg koli načrta in posledic.

Ištvan Ferkeš

torek, 29. maj 2007

No mercy

Ka se bo men schex smeju kak jest ležim/počivam/spim. To je moj problem ...
Za zamislit pa se je, komu je pa to podobno?



On bi pa kr dva jogija zavzel ... Jutr bo spal v kinderpetu.


Ištvan Ferkeš

ponedeljek, 28. maj 2007

Boli boli, kako boli



Mislim, da bi spodnji naslov moral spremeniti: nedelski krči in ponedeljske bolečine  ... pm hodim ko stari gusar.

Ištvan Ferkeš

nedelja, 27. maj 2007

Nedeljski krč

Ura glih kar je odbila poldne, se že začuje klic iz kuhinje: »Koooosiiiilo« Seveda nedeljski standard: goveja župca, notri zlate kroglice, krompir, govedna, hren, neka tortica ter seveda nedeljske Športske Novosti. Brez tega dodatka ni pravega kosila. Pogledam na spored mojih športnih aktivnosti za nedeljo in vidim nogomet. Ura se hitro obrne okrog, nakar se začne. Lepa nedeljska tekma, od začetka tudi nedeljska igra vendar se vse v hipu spremeni. Tempo se zviša na nivo srede, žoge frčijo, kartoni tudi, vsake tolko prifrči kak udarec. Skratka ok, kulk jih daš, tulk jih ponavadi dobiš … In res, sj ne vem s katere strani in kako je padlo, vendar vem da je zabolelo. Še najhujše pa je bilo, da se je bolečina stopnjevala iz minute v minuto, vse do tega, da me je zadnjih 20 minut začel loviti gospodič krč. Ker ga mišice ne marajo in nimajo rade njegovega prihoda, sem se mu spretno izogibal do konca tekme. Rezultata zdaj ne bi omenjal ker ni pomemben v tej zgodbi in mi je že tako pokvaril dan.
Končno pridem domov, mešanih občutkov vendar vseeno mičken vesel, ker sm pobegnu krču. Se vsedem pred računalo in glej ga prjatla, tako me je zgrabil v nogi, da sem pal po tleh in spustil vrisk, ki ga lahko samo slišiš v reklami za loto ( iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii sedmica, sam da je blo v mojem primeru iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii kr r rr č)
Mama je takoj vletela v sobo z medicinskimi pripomočki (sprej, flajštri, nož, škarje …) in problem je bil rešen. Zdaj pa mi ni ni jasno, kje se je on potikal cele 3 ure, ko se je ves napor že končal in se začel tisti lepši del (poležavanje na stolu) … Študiram, da je bil ves čas skrit v trenirki.



Ištvan Ferkeš

Fon Gabron

Druščina zbrana ob sobotnem večeru, ki ima sama s seboj probleme. Ne ve ne kam, še manj kako. Skratka zgleda zelo porazno. Kelnarca prinese še eno rundo, vendar problemi ostanejo enaki. Eden živčen, drugi zaspan, tretji na kakavu, četrti se sploh ne zaveda kje se točno nahaja. Nenadoma se miza strese in vsi štirje prestrašeno pogledamo na mobitel, ki vibrira kot, da namesto baterije uporablja stereoide. Bros tako zvani koljajček se oglasi in iz telefona se zasliši glas pravkar zbujene osebe, ki pravi: »Bel po mene!« Pol ure kasneje že sedimo v »šok sobi« kjer potekajo debate, Fon Gabron najstarejši član mize prevzame reč in beseda teče seveda o jugu fuzbalu in kurbariji. Naštevajo se razni dogodki in zmage na obeh področjih, nakar pade beseda dneva: »To ka jest jebem, je sam šrot!!!«. Pa da se ne bi slišalo preveč grdo se še enkrat popravi: » To ka jest jebem, je sam koncentrat!« V sobi zavlada močan smehič, nakar se vkjuči v pogovor mlajši od bratov Štemer, ki je ves čas spal in pravi: »Sam Zaho ga je pa puhno v 90. minuti ne«.



Ištvan Ferkeš

sobota, 26. maj 2007

Si ti malo munjen?



Hvala, da skrbiš za mene, vendar meni res ni pomoči, sej že ptički na veji in drugi blogerji govorijo, da sm na momente mičken bolan, pijanc in podobno … mogoče mi je pa tle narava skrila moj telent. Samo na drogah pa še nisem, to sem tud že hotel povedati javno ob eni prigodi, ko me je Hišnik (pravijo, da mu je tako ime) vprašal ob devetih zjutraj, ko je za mene še trdno jutro, pod katero preprogo in v katerem štumfu imamo skrito drogo. Hotel sem mu povedati resnico, vendar sem se vzdržal, pa čeprav mi je še cel dan hodilo po glavi: Mi nismo drogeraši, mi smo alkoholiki!!!

Ištvan Ferkeš

V skrbeh do sotrpina

Govori Big Brot … mislim Big Schex :) preverjam stanje na svojem blogu:

Ej ti Ferkešov sin … pa si sigurn, da si ti tako bister, ko stalno pišeš neki pametnega ali si samo tako osamljen, da ne morš to s kom drugem delit? Mogoče pa je res to, da se samo delaš norca iz vsega skupaj? Hmmm čudna si ti riba.

P.S. če so kje težave se lahko tudi na samem pomenima … predvsem se pa bojim da ne zabredeš v droge.


Schex

petek, 25. maj 2007

Lolipop biznis

S sošolcem iz srednje šole, ki sma danes dobra koljegiča ter hodima ob posebnih priložnostih na posebno kosilo. Padajo različne debate, ponavadi pa je pogovor zelo neresen. Vsaj do tega tedna je bilo tako. Vendar ker na tem svetu ni neč stalnega, se je tudi nama nekaj zalomilo in sma prišla na idejo, da bi oplemenitila naše službovanje na svetu. Torej začela sma razmišljati kako pridit do denarja, da bi si s tem privoščila dodatne dobrine (beri: koljega bi se rad vozil v novem avtočku, jst pa bi si rad kupil novi mobitel - pač sem skromen). In pala je študija, da bi odprla verigo trgovin ... Sledi globok in resen premislek: Res da nas malo mučijo finance, vendar pri nas obstaja misel, katera takoj reši težave: "Kdaj je pa bil gnar problem?!" Replike seveda na to ni, saj je to bilo izrečeno zelo suvereno in v smislu, kot da teh problemo res ni ... Čeprav pa, ko sma na situacijo pogledala bolje in predvsem iz drugega zornega kota, sma prišla do zaključka, da problemi mogoče so in bi blo veliko lažje, če bi zamenjala vrstni red besed in odprla trgovino verig. Za začetek povsem dovolj, predvsem pa vidim pri tem veliko varnost, saj se verige vedno dajo na nek način pritrdit in zaklenit, čeprav mislim, da ne bi bilo potrebe, saj kdo pa še danes krade verige?! Seveda se istočasno ob tem se tud poraja vprašanje, kdo jih še kopuje. Torej biznis obsojen na propad.


Ištvan Ferkeš

Petek

Ni čisto moja, vendar vse šteje ... Torej petek je dan za zadetek in za počitek, zato si je tudi moj "koljega" Ištvan vzel prosto popoldne in se prav nesramno zleknil pred tv.




Le poglejte barabo, zavzel je celo posteljo :)

Schex

Star Wars & kebab

Navijam za Darth Vadera ... čeprav Obi Wan Kenobi tud ni tak švoh. Samo Vader tako lepo izgleda, moderna čelinka na glavi, lepo črno ogrinjalo ... res pa da ima rahle probleme pri dihanju in izgovornjavi ampak mislim, da to ne predstavlja prevelikega problema, saj je večino filma tiho (seveda, dihat vseeno mora, če ne bi bil kaput). Nasproti tega pa ima Obi tako lep meč ... samo pritisk na gumb in evo si lahko prižgeš cigaro ali pa odrežeš pol krošnje drevesa na domačem dvorišču. Vsekakor vedno premisleka katera stran je boljša. Ker pa nisem rad v dilemi, sem se zato odpravil prisluhnit glavnemu bistroumnežu v filmu, seveda master-ju Yodi, kateri je pravil: "Naša svetla stran je poštena, vendar temna stran močno vabi in mislim, da je nekaj na tem, saj najboljši kebab naredijo in spečejo samo temni ljudje." Odgovor je na dlani: Predal sem se temnim silam.




Ištvan Ferkeš

sreda, 23. maj 2007

Leta

Še malo tega nazaj pa sem bil mali pizdun, skratka doma babici skrival copate, mami vničeval rože, fotru zakopaval njegovo zidarsko orodje v pesek, se prevrgaval z biciklom ter avtomatikom in bil vseskozi potolčen po komolcih in kolenih. In potem sem vkorakal v osnovno šolo, gulil tiste Bizeljske klopi, da sem lahko naposled šel v "svet" in stopil čez prag srednje šole v Brežice. Med tem časom sem dobil svoj prvi račun na banki. Šola se je bliskovito zavrtela in sem že pristal na faksu. Vse je minilo pretežno hitro ampak sem imel še vedno občutek, da sm med mlajšimi prebivalci tega planeta. In sedaj, ko so nam vrli tolarji počasi že šli v pozabo, se človek loti pospravljanja sobe in najde par "kobilic" in "prešernov", ki jih po parih tednih odpravljanja grem zamenjat na banko. In tle mi je gospa na pultu vzela mojo mladost, saj ko sem dal kartico ven jo je takoj prepoznala in dodala opazko, da takšne uporabljajo za otroke do 12 leta in kaj jest stari junec delam s tem v roki ter mi takoj napovedala vojno, če ne zamenjam za študentski račun in podobno ... Na koncu me je tako čudno gledala kot da se ona ne stara. Pač kaj čem, nisem edini vendar eno je res: staram se!

Ištvan Ferkeš

torek, 22. maj 2007

Spanje in s*anje


Jebena stvar to spanje. Pravijo da človek, prespi tretjino svojega življenja, sam jest se bojim, da rahlo presegam to kvoto. Včasih mi rata, da sm prklenjen na posteljo celih 12 ur, pa ni nobene želje po vstajanju iz nje oz. kaj še najhujše, da je po 12 urnem spancu človek še boj zmatran in neprespan kot pa, če bi spal polovico tega. Torej tle ni logike, več je boljše, čeprav priznati moram, da paše pa. In potem se dvignem, vsedem za mizo, vzamem v roke dnevne cajtnge in na prvi strani zagledam oglas: Z našo vzmetnico vam podaljšamo spanec. Si vzamem sekundo 20 za premisliek in sklenem: ne hvala, 20 urno spanje me pa res ne zanima ... pomoje ni zdravo, pa še dosti tega bi zamudo na TV. 

Ištvan Ferkeš

Reborn


Zanimivo kako lahko z angleško besedo upodobiš neko dejanje, za katero bi v slovenščini porabil veliko več besed. Pa čeprav nisem neki maher anlgleškega jezika (v šoli sem vedno visel med 1 do 3), je teh par besed lahko razumeti kakor tudi njihov pomen in bistvo. Skratka ponovno rojstvo ... če bi se še enkrat rodil, bi bil roker. Ne zde un z metersko irokezo, okrog vrata ogrlico od psa, na roki samomorilsko zapestnico z budicami, oblečen seveda v črno z 10 let starimi martinsi na nogah, ter stetoviran od glave do pete. V mislih imam to da bi znal igrati kitaro, šel na plažo, zarokal ene dva tri komada, spil štiri pet piv in šel naprej ... Mogoče bi ustvaro kak bend, ki bi seveda v idealnem scenariju špilu pred 80 000 do 100 000 osebkov na kupu. V tem primeru bi dosegel nirvano in bi se samo obrno proti bobnarju, se vsedu na kolena in s hripavim glasom, napol mrtve srne rekel: Sex, alkohol & rock'n roll.


Ištvan Ferkeš

Ištvan Ferkeš

Moj prijatelj Ištvan ... poznam ga že iz otroštva, natančneje iz osnovne šole, kjer sma se dodobra spoznala in si zaupama več kot preveč, včasih res pretiravama, vendar to ne spremeni bistva, da mu drugič ne bom povedu vse. Pač takšen sem, on pa me tudi razume, torej zakaj ne ... Drugače ga pozna veliko ljudi in je zelo znan in spoštovan primerek v moji družbi.
Vendar ima eno veliko in nepopravljivo slabost ... videl in slišal ga še ni nobeden, saj on je samo alter ego vsega skupaj in v resnici ne obstaja ...

P.S. koliko ljudi bi ga šele poznalo, da zares obstaja ...

Schex

In the beginning ...

Rečejo, da je vsak začetek težak in glede na to, da so ta izrek uporabljali že naše mame in očetje kot tudi babice inu dedki, bi jim zelo vrjel. Tako da tudi v blogerstvu, kjer sem prvih pet besed pisal več kot 10 minut, medtem ko sem si vso stvar najmanj 3x zbrisal ... pač neroden in nesposoben se tem reče, vendar še vedno pa je težko začeti, kot marsikatero drugo prijetno ali neprijetno stvar na svetu ... Tudi marsikatero tekmo/boj oz. dvoboj je ponavadi težko začeti, saj nikoli ne veš kako se bo nasprotnik obnašal, če ti bo trema sploh dovolila igranje in podobne stvari. Tudi piti ni lahko, saj ponavadi gre na začetku večkrat gor kot pa dol, vendar ko zadeva steče pol preprosto teče.
Zatorej, da potegnem misel: vsak začetek je zajebano težak!


Ištvan Ferkeš