Ninđa

Še eno javljanje v živo iz luštnega dopusta, katerega še ni konec. Trenutno sem v fazi inštalacije Ninđa programa, kjer sem se naučil že nekaj novih prijemov: tehnika padca je že zelo dobro naučena, smrtnonostni desni polobrat med smreke je tudi že osvojen, edino kar mi dela rahle težave je trik jump-na-vamp, vendar mi je še ostalo nekaj dni, tako da mislim, da mi uspe osvojiti tudi to veščino.



Ištvan Ferkeš

Dopust

December - zelo vesela in zanimiva a hkrati nezdrava in težka zadeva. Zadnji 12 mesec ima res svojo moč. Enostavno ne moreš reči ne, ko je pa vsak dan nekaj na razporedu. Nikak! Najhuje od vsega pa je to, da šele sledi tisto za kar se celo leto takorekoč živelo– za najdaljšo noč. Zato je treba nekaj ukrenit in spizdit na dopust, da si naberem nove moči za nove podvige. Pa kam sekira pade, naj tudi tam ostane.

P.S. pa dobro, da res ni 13. meseca, ker ta bi šele bil polom …


Ištvan Ferkeš

Himalaja

Je hitro prišla zima bela,
da bi nam domove zamela.
Smo vzeli kramp lopato,
da odgnali bi zagato.
Ni šlo vse tak hitr,
so nam prinesli še en litr.
Postrežba bila je prava,
v glavi počasi začela se zabava.
Z mislimi se odselili daleč v kraje,
v oddaljen kot Himalaje.

Ištvan Ferkeš

Mamice

Sicer nisem ljubitelj prilepkov iz tvojetube, ki niso zrasli na domačem zelniku, vendar tale reklama si sigurno zasluži mesto ... Jap otroci, takšne so naše mame!


Ištvan Ferkeš

Junak

Če ženin zbegne, se je treba organizirati in urediti zadeve tako, da imamo ostali še kaj od tega. Vprašaš, počakaš in izveš kdo je najbližje k tem dogodku, ter ga na lep in kulturen način poučiš o dejanjih, ki ga čakajo. Komentar na celovečerno dogajanje pa je približno sledeče: peder igra s pedrom po pedersko.


Ištvan Ferkeš

16.12.

December je na sredini, rojstnih dnevov pa še ni konec. Kot je že bilo enkrat povedano: brez njih – haklerjev, ne bi bilo nas, brez nje pa ne bi bilo mene! Moji mamici iz srca vse najboljše in najlepše za dan pred leti s katerim je prijokala na svet in s tem posledično tudi to, da sem se tudi jaz prikobacal na tale svet. Mami hvala ti za vse. Rad te imam!



Ištvan Ferkeš

Zvezde granda

Veseli december prinaša tudi rojstne dneve zanimivih in znanih oseb. Zato se tudi iz Bizeljskega visokogorja, kjer je sedež bloga, pridružujemo iskrenim čestitkam in veselim željam ter jih pošiljamo direkt v Šiško. Upam pa tudi, da bo še danes kaj odprtega tam … Vse najboljše Jasna!


Ištvan Ferkeš

Šverc

Dobrodošla, kandidata, tamle lepo sedita ... ja, tja ... Kunta Kinte, ne z brado naprej na stol ... Kramberger, pospravi ta šal, krivoverec umazani ... Dobro, lahko začnemo. Kot vesta, sta prišla, da mi, presvetli bralci v komisiji, ocenimo vajino znanje glede švercanja. Sicer nas je več tisoč, ampak se bomo že zmenili na odmoru za pivo. Mirrr-no! Grrre-mo!

Po vaših referencah je vidno, da sta že izkušena. Kunta ima maskirno barvo, tako da se lahko ponoči nemoteno giblje, v vrečo pa zna zložit veliko količino artiklov, tako kot živih in neživih. Tudi ti Kramberger imaš posebna priporočila podana od najbolj kakovostnih mojstrov tega poklica, zato smo pripravljeni vaju spejeti v tajni oddelek naše firme. Vendar pod pogojem, da ne delata skupaj, saj je kontrast med vama prevelik in bi vas znali takoj zapreti. Poleg tega pa tebe Kramberger, danes te čaka ena velika preizkušnja. Želim ti vso srečo.



Ištvan Ferkeš

Hakler

Ne morem mimo dneva, ko slavijo stari hakleri. Če ne bi bilo njih, tudi nas ne bi bilo, zato dragem Klebersonu vse najboljše kot tudi najlepše, da zdravje blo na vrhuncu, da bi mlajši pubiček bil malo bol priden, ter ga obugal in da bi vinček tekel in uspeval kot je do zdej. Srečno.



Ištvan Ferkeš

Strici

Eden decemberski stric je že mimo, medtem ko jih je ostalo v vrsti še kar nekaj. Res je da ne morejo vsi skozi dimnik v dnevno sobo, ker je ponavadi dimnik preozki, se pri nas v hiši srečujemo s problemom, da je dimnik speljan direkt na peč v kuhinjo in ne na kamin. Zato mislim, da bo ena prvih stvari, ki si jih bom zaželel nekoč: lasten kamin speljan v mojo sobo.
Pod točko dve pa bi povedal, da vsi te strici ne morejo izpolniti vseh želja, ki jih imamo, zato včasih moramo tudi ročno posredovati. Tako pridemo do nenadnega problema izbire primernih in posebnih daril za nam najdražje/najljubše in podobne osebe. Nikoli ne veš, kaj si posameznik želi, kakšne oblike, kakšne barve in pa ključ težave, če si sploh želi, da je obdarjen. Saj vsako obdarovanje prinese povraten učinek … Tako, da letos … (premislek/večerja/pogled na bankomat) Seveda gnar ni bil nikdar problem, razen takrat ko ga je premalo, mislim pa, da bom vsem znanim in neznanim poklonil enostavno darilo vendar vedno priročno ter primerno za vse vrste zabav in druženj: zobotrebec.



Ištvan Ferkeš

Post - elja

Ti si moja najboljša prijateljica. S tabo si delim skoraj vse noči, čeprav zadnje čase veliko preživima skupaj tudi podnevi. Res je, da so bili krizni momenti, ko si bila čisto potrta in na tleh, ter sem te moral s posebnimi metodami spravljati nazaj v prvotno stanje, vendar mi ni bilo zato nikoli žal. Skupaj sma preživela veliko tega, celo druge osebe so se znašale nad tabo in si te lastile, čeprav sem vedno vedel, da si edino moja. Sedaj pa me rahlo muči to, da sem v dilemi: imam namreč dve postelje in se ne morem odločiti kera je tista taprava. Ena je v toti prestolnici, druga pa me čaka za vikend doma doma. Ljubim pa obe. Večno vajin: pršica.


Ištvan Ferkeš

Miklavž

Prišel je december … kabuuum, sosed mi že meče petarde pred vrata.
A drugi sosed že od 6 zjutraj kriči na ženo, kako bojo plačali
to elektriko zaradi okranclane hiše, ki se sveti kot v Betlehemu.
Raje pogledam pri nas doma, moji živijo v miru: mama se odpravlja
in rihta jelko, babica ji vztrajno pomaga in nosi lučke, fotru je
celo leto tako ali tako vseeno katerega meseca smo, jest pa vesel
in srečen ker bom lahko pisal Miklavžu. Vzamem v roke kredo in
jo razpršim po celotni tabli, da lahko napišem ter odložim na
okensko polico svoje pismo:

Bogati dragi stric Miklavž.

In zopet je leto naokoli ... za letos sem si malo premislil in si
zaželel, da bi dobil več oz. boljše darilo kot je bilo to lani.
Ampak sem se potrudil in zato sem tudi umaknil tegelc z rožami
drugam, ki je prej bil na mojem oknu. Predvidevam, da je bil lani
absolutno v napoto. Zato pišem malo prej, saj zadnji dan nabavljati
res ni lahko, posebej tisto, kar sem si zaželel, bi bilo res težko
in neumestno. Predvsem pa nočem, da me čaka »kila« banan in
lepo zavit škrnicl pomaranč, saj mi ponavadi vse zagnije v sobi.
Obvezno hočem nekaj spektakularnega, edinstvenega, nekaj kar bi
si lahko privoščil dlje časa in bi bilo samo moje. Nekaj kar ne bi
res nikoli, kot tudi nobenem posojal. Nekaj kar bi imelo takšno
čudno moč, ki je ne bi znal opisati. Imel bi nekaj kar sploh ni
enigma oz. le ne upam povedati, čeprav vem kaj bi rad. Skratka,
komaj čakam in hočem samo to! Pa lahko je tudi več dni zamika,
samo ne mi nositi Playstationa v tretjem izdanju, ker je že pri meni
in mi odžira težko prislužen prosti čas, in pa prosim, prosim
letos, da se me usmiliš in pridi k meni brez banan in divjih pomaranč
tokrat.

P.S. priden sem pa bil večino časa … kdaj pa kdaj sem ga pa res zajebu,
kar pa vse sodi v sprobavanje življenja …


Ištvan Ferkeš