Šoferska

Hadžija: »stari, na tem pustem otoku bi lahko škife z lučjo iskal, pa ne bi našo nobenega …«

Šumi:» isto bi reko …«

Jordan: »… u fak, ledi jih na križišču«

Hadžija: » u šit«

Šumi » koja bedna fora … že maha z loparičko, pas maters«

Crocop: » dobro večer, vozačka, prometna, od kud ste, di idete, šta radite sutra, argentina pobjedila, jel bilo šta alkohola??«

Šumi: » emmmmm«

Hadžija: » pobegni, pobegni …«

Šumi: » de Hadžija boi tiho, drgač boš ti pihal«

Hadžija: » pusti mene, jst se še od turbine nisem pobral«

Crocop: » kakon onda gospon Šumaker, bilo šta alkohola?

Šumi: » pa ono, znate, emmm«

Crocop: » idem po puhalico, pa da vidimo to«

Hadžija: » pobegni, pobegni zde«

Šumi: » de boi tiho ti, jordan prštimaj cekine«

Crocop: » evo gospodine, mašina je tu …«

Šumi: » a gospodine, mi smo došli na jednu ideju. Kako bi nama i vama bilo lakše, pa i sam rezultat bi bio bolji, da mi pušemo u mašino kad bi se vračali iz diskoteke«

Crocop: » nije loše, nastavi pričat«

Šumi: » pa tako ono, bilo bi realnije izmjerit na kraju večeri, nego sada … pa da vidimo onda kolko če to biti …«

Crocop: » odlično dečki, mi smo na ovom križanju cijelu noč«

Šumi: » ok šefe, mi se vračamo, kad nebu više išlo po grlu dolje …«

Crocop: » vidimo se, sretno vam bilo!«

Hadžija: » uhaj, zde se ga pa bomo lahko vcepnli do amena …«

Šumi: » jordan sin moj, prštimaj cekine …

Ištvan Ferkeš

sim hae

Brez sape, brez srca ubita le gledaš nekam stran. Tvoja moč in veselje, tvoj um so izginili čisto drugam. Ta smeh, ki ga rišeš za druge popolnoma zlagan in ta svet bil je tvoj, zdaj pa nema kot stroj tam v kotu ne veš kod in kam. Res bil je strah, bil je ples, bilo je vse kar si hotela in bilo je več kot to samo nekaj je šlo povsem drugam in kdo je kriv ne vem. A prah ti bo ponos prekril, tale prah v sivo spremenil in ne gre iz mene, ko spomnim se tvojih besed »nobenmu se ne pustim zatret« In veš koliko tvoj objem... in dotik... je vse to res ali se mi zdi in ta svet ni več nem, me v nove sanje potopi, tvoj objem ... in dotik ... kar ne verjamem, da letim kaj vse v čudež spremeni, tvoj objem.

Ištvan Ferkeš

Gadafi

Malo gledam ta poročila na televiziji, ki se vrtijo za cajta večerje. Nič na svetu ni vredu. Bogi japanezerji ne morejo zatreti tisti reaktor nikak, amerikanci se skos nekam vtikajo, prijatelj Gadafi pa ne jebe žive sile, on orje s polno močjo. Tako lahko hitro rata kakšna oborožena hajka v obliki tretjega rajha. In če so narodi zavestni in vse, mislim da bi pri nas slovenceljnih ratal problem. Primer da nas švabski sovrag napade iz prehoda sobotne noči na nedeljsko jutro, bi ratal velik kaos. Če upoštevamo, da je v tem času večina ljudi roštilja po gostilnah, bi tisti alarm naredil takšno zmedo, da bi se jih polovica postreljala samodejno, ker tak ali tak ne bi bili vajeni držati pokalice v rokah. Za tisto drugo polovico, ki pa bi ostali za šankom, brez kančka narodnosti v sebi in že v naprej vdanih v usodo, pa bi malce s spremenjenim glasom naročili: »Barkeeper, eine weitere Runde von Getränken!«

Torej mir na svetu za vse, tudi za stare borce!

Ištvan Ferkeš

Društvo

Jazst imam zelo rad svoje društvo. Če sem iskren mi to največ pomeni. Moji prijatelji, naše fore, naše bedarije. To je to. Zakon. Če sem še bolj iskren: namesto porničov, bi občudoval njihove fore in si ga drgno na njih, ampak vemo, da v resnici res ne gre tako - reče se vsaj tak. Da ne zapnemo na tej točki, gremo naprej: en bi to, drug bi to, treki bi tisto. Pa pobje ne gre to tak, ne gre biti vsak za vse, vsak je za svoje področje … ti boš to, ti boš tisto , ti ne boš nič, ti boš vse … More biti neka poštena razdelitev, drugače ne speljemo to naše druženje na takem nivoju. Tako tudi potekajo finance. Dugi je za tringelt, on pokriva vse stroške, ki to v resnici niso ampak se vseeno morajo pokriti. Lepi je muhc, plune tam, ki je zares potrebno, drugače raje ne. Jaki, on se zbere vsake toliko, plune praf, pokrije dosti tega, jebemuse živise. Vmes so patroni, ki frcnejo cekin, pa čeprav doma živež trpi. Tudi oni naj se zamislijo. Nafta nas še zna vse pokopati. Na koncu nastopim jazst, jazst krije vse. Juhu. Bogat bom nikdar. Srce pa je le veliko , tudi to nekaj šteje … Kar pa je najpomembneje, da se niti malo ne sekiram: nekega decembra za dedka mraza bom enkrat dobil vse nazaj. Jingle bens.

Ištvan Ferkeš