sreda, 29. oktober 2008

Bejzbol

Tudi bejzbol smo igrali. Saj ni še tako dolgo, ko smo prostore današnje velecenjene kleti uporabljali za simulacijo igre. Seveda je morala biti prirejena po bizeljskih pravilih, saj drugače so te ameriške igre brez duše. Tako pa postane le kanček bolj zanimivo, pa še vesel in nasmejan prideš domov, čeprav si izgubil. Problem pa zna biti včasih le to, da kdaj pa kdaj po takšni igri ne najdeš doma. Seveda mi ob tem šine v glavo novi pregovor, ki se glasi nekje ob prehodu sobote na nedeljo približno ob 5 ponoči, gre pa takole: samo spat ne, pa domov še ne!





Ištvan Ferkeš

torek, 21. oktober 2008

Blizu njega

Med potepanjem s preprostim vozilom, ki mu doma rečemo ljubkovalno pecikl, sem se spravil osvojit vrh Bizeljskih Alp. Mislim, da sem izbral ravno pravi trenutek, da zarinem svoje telesce tam gor po tem, ko je popustil stari in dokler še ni zapadel novi sneg. Vendar na poti, ki je polna pasti temnih lukenj, ki jim na hitro rečemo hram, sem zašel na stransko pot. Šlo je zelo visoko, pa tudi zraka ni bilo več poštenega, vendar šele pri tabli sem se zavedel kje sem. Na hitro sem se obrnil, saj vsemogočnega še nimam namena spoznat, pa tudi rečejo da je v peklu boljša ekipa. Gremo podbreg ...



Ištvan Ferkeš

četrtek, 16. oktober 2008

Prigode noči

Moja mama rada kuha in to zelo dobro. Jaz bi rekel, da najboljše in morem še reči, da najraje jem doma. Tako vedno ko pridem z nočnega obiska domov, me na štedilniku čaka nekaj za lačen želodček. Večkrat se zgodi, da moj dober in zaskrbujoči razum povabi tudi še kakega sotrpina, da se mi pridruži pri tem nočnem obedu. Tako je bilo tudi tokrat, ko so me čakale testenine na bolonjeze način, ki jih uvrščam na zelo visoko mesto po moji lestvici gurmanskih užitkov. Vendar za razliko od normalnega poteka dogodkov vidim, da me je tokrat nekdo prehitel. Po sledeh, ki jih je pustil sem točno vedel, da je bil Gustl. Seveda je jedel kr iz posode, sumim celo da brez pribora, kar je zelo neulikano in mi je vzelo ves apetit. Tako sem to noč ostal brez svoje večerje in se jezne volje spravil spat. 


P.S. še dodatek k zgodbi: Gustl je ime našega mačka in jutri bo ostal brez repa, majku mu mačjo ...


Ištvan Ferkeš

ponedeljek, 13. oktober 2008

Poli-poli-tika

Janša bil, Pahor prišel, Zmago pa ostaja legenda. Sicer se me politika tiče toliko kot Zupanovo deklino zanima mitološki pojav bicikla, vendar ljubljanski novinar nam pošilja slike, ki so vredne limanja v kelder. Zmagec v vsej svoji lepoti ne bil tako zanimiv, če ne bi bil v družbi sekice od najlepšega v Evropi. Pa čeprav vseeno mislim, da ima boljše attribute kot njen bratec - naša Karin.




Ištvan Ferkeš

ponedeljek, 6. oktober 2008

Kmetija

Pa smo le dočakali ... Pri nas bomo zbrani, kot da imamo edini v vasi barvni televizjon. Seveda še malo vinčeka pa mesiča na ražnju. Drugače pa več na tem linku oziroma na www.kmetija.24ur.com



Ištvan Ferkeš

petek, 3. oktober 2008

Nočko

Čas je za lepe sanje, gremo hitro v posteljco. No pa da ne pozabimo še pred tem zobe prat, scat, pa ponoči nič ga srat. Lahko noč otroci, lunica že sveti ...



Ištvan Ferkeš

sreda, 1. oktober 2008

Rock 'n roll bajbi

Pisalo se je davno leto. Katero točno se ne spomnem ker je bilo res davno. Bila je lepa noč, skoraj popolna. Zmučen od dneva in prejšnega piva sem spal na svoji polovici postelje, ko me je sredi noči zbudil šum kitare in komada Free bird od Lynyrda Skynyrda. In ker netrezna roka ne more igrati tako dolgega komada brez napake do konca, se je le-ta za vsako vstavil med 70 in 80 procenti, kar je pomenilo ponoven začetek. In tako še enkrat in še enkrat in še enkrat in še enkrat … Spal seveda nisem več nič tisto noč. Po mnogih prespanih nočeh od incidenta, ko sem ostal brez možnosti, da svojo kitaro še sploh kam vklopim, se je spomin ohladil. Vse dokler ni danes v nekem brezveznem filmu, lik vstopil v lokal kjer se je vrtel isti komad. Poln emocij vzamem domačo kitaro (metlo) in zraven odšpilam komad do konca za voljo starih dobrih rokerskih časov.



Ištvan Ferkeš