nedelja, 28. december 2008

Erazmos III. del

Trije kralji ... 

(Samo što nije ...)

Ištvan Ferkeš

četrtek, 25. december 2008

Ekipa

Na hitro se javljam v upanju, da še niste pozabili na mene. Enostavno ni časa, pa še priprave so temeljite, saj treba december speljati tako kot se to od nas pričakuje. Morem pa se pohvalit, da se še vedno držim. Torej lep pozdrav iz višinskih priprav od ekipe. Bi pa še ta trenutek dokler imam besedo izkoristil, da vsem voščim vesel Božič. Srečno!



Ištvan Ferkeš

četrtek, 18. december 2008

Erazmos II. del

Da nadaljujem z erazmos bralnico, ker bi se znalo zgoditi, da me spomin na hitro zapusti in potem ne bom znal nič več povedati. Zaenkrat pa mi je ostalo v glavi to, da je za preživetje na izmenjavi bilo potrebno tudi nekaj zaslužiti. Jaz sem si omislil prodajo tangic. Seveda ne na tržnici kot branjevka, ampak direkt med elito. Tangice tako postanejo nenadoma vroče žemljice in se jih hoče dokopati vsak. Tudi Anže Potter jih je hotel, vendar mu ni odgovarjal kroj, tako da so romale na drugi naslov. Sedaj samo upam, da se gospodična Jamnikova dobro počuti v njih, ker nočem biti del Poročil.

Se nadaljuje ...


Ištvan Ferkeš

ponedeljek, 15. december 2008

Sen poletne noči

Poletje, nekje sredi oceana, noč se je prebila do nižin in našla stik z morjem. Na palubi se zasliši: „Še malo belega, pa gremo. Greeeemo!“ Naslednjih nekaj ur ne spijo ne ribe, ne hobotnice, ne plankton, valovi pa se prilagajaju glasnemu zvoku, ki prihaja iz jahte. Tako mine še triintrideseta noč, zadnja pred odhodom domov na kopno. Ob vsem tem celotna ekipa vsa izmučena od neštetih galonov piva, špirita in borovničevega soka poseda na palubi in nemočno gleda v kaos, ki je nastal na ladji. Pa se opogumi eden in vpraša: „Šefe, kdo bo vse to pospravljal?“ Pa se po nekaj sekundi tišini oglasi stari kapiten Joke Lisica, sicer v življenju vajen vsega hudega in grdega reče: „Vse se bo rešilo“ in v tistem momentu vrže šiboco in zažge jahto ter tako pospravi celotno razdejanje, ki je bilo storjeno v triintridesetih dneh. Hitro in enostavno.



Ištvan Ferkeš

nedelja, 14. december 2008

Erazmos I. del

Obstaja v študentskem življenju veliko zadev, ki se ponujajo in jih je potrebno poizkusiti. Tako sem se tudi jaz naposled odločil, da se podam na izmenjavo študentov. Dvomov je sicer bilo veliko, vendar spodbudna beseda babice pri nedeljskem kosilu me je dokončno prepričala v to. In ni mi žal. Spomini ne bodo zbledeli kaj kmalu, udrgnine na zapestjih se bodo tudi poznale še en čas, tekoči račun pa je zaznamovan za vedno, vendar za to krivim recesijo. Lahko bi rekel, da je bilo toliko zadev, da jih niti sam roman ne bi mogel vseh sprejeti. Bistvo erazmos bralnice pa sem zastavil tako, da bom postopoma predstavljal različne osebnosti, ki so se mi vtisnile v spomin in bom takoj kot prvega izpostavil mojega prijatelja Zorana Izbacivača, ki je sicer hipi varijanta vendar pravi, da je po duši kung fu majster. Jaz mu vrjamem! 

Se nadaljuje ...


Ištvan Ferkeš

torek, 9. december 2008

Programer

#include

int main()
{  

  std::cout << "Vall vse najboljše, še zde sem sit ..." << std::endl;   return 0; // Brus nas drugo leto vuzi
}



Ištvan Ferkeš

ponedeljek, 8. december 2008

Samobor

Je v teh koncih še veliko znanih oseb, ki nosijo posebne štorije. Eden od takih mož je Krainerjev Joži. Bi ga lahko človek poslušal celi dan, pa se ga ne bi nadovolil. Izhaja predvsem iz lastnih doživetij in izkušenj, tako da ne rabi vpejat. Mi je pa zadnjič razlagal, da je zunanja lepota osebe odvisna od oči, ki jo gledajo, kar je povsem razumljivo. Vendar mi je pa tudi izdal, da on meri grdobo žensk v podobah psov. Tako je bila ena grda za enga cucka, druga za dva cucka, spet tretja za enega pa pol. In tako smo šli sončno soboto v Samobor na čevape iz grila, zraven seveda še dva Karlovačka, da se lažje vse skupaj prebavi, pa je mimo prišla kelnarca. Če sem pošten, je tudi jaz ne bi uvrstil na seznam miss univerze, pa v tistem reče Joži:“ Ta pa je grda za tri cucke … i še za tri dlake poleg!“



Išvan Ferkeš

sobota, 6. december 2008

Miklavž verzija 08

Prišel je tiho, pod okno mi nastavil, spizdu še hitrej, ga nisem zaustavil. Pridem sem bil koliko se je le dalo, na momente mi pobegnilo je malo. Vreča polna sadja bombonov in daril je bila, kurc ga gleda, ni bilo mojih želja. Hotel sem plišaste copate in žametne gate, da pozimi me ne bi zeblo v podplate. Zdaj se jočem mami, da popravi to zmedo, katero je stric Miklavž naredo. Ona pravi tako, da drugo leto boljše bo. Lani želeli smo to, letos drugače ni šlo. Verz na hitro je napisan, če dlje bi bil naštudiran, esej bi bil spisan. 


Ištvan Ferkeš

torek, 2. december 2008

sobota, 29. november 2008

December

Imamo doma poseben prostor kjer limamo na zidak zanimive koledarje. Tako kot to počnejo vulkanizerji in avtomehaniki, tako imamo tudi mi doma na straniščnem oddelku hiše prostor za žgačljive slike pomankljivo oblečenih oseb. Včasih je bilo razdeljeno na spol, pa so se predstavnice nežnejšega spola temu odrekle. Baje, da ni bilo pretiranega zanimanja in navdušenja, zato pa močnejši spol še vedno vztraja pri tem, saj je vseeno lažje in lepše it lulat s trdim kot pa z mehkim. In seveda kot vsak december prinesemo domov koledarje vseh različnih formatov in motivov, je bilo tako tudi lani. In če bi rekel, da januarska slika ni bila najbolj posrečena, potem morem priznati, da je decembrska res v smislu kmetije. Dekle, ki je oblečeno v kravje kopalke in obrazom Lize mi nikakor ne more biti v zadovoljstvo, zato me vsak pogled nanjo spomne, da bo vsak moj obisk sekreta v decembru eno navadno sranje. Pa želim vam lep december!


Ištvan Ferkeš

torek, 25. november 2008

Live prenos

So me nafukali, da pišem v živo, sicer še ne vem kak se bo večer končal, vendar trenutno mi je ugodno, duševne hrane je v izobilju, pijače pa tudi ne primanjkuje. Želimo si le, da bi nas Vsemogočni danes spremljal, kajti nobeden ne ve, koliko stopnic je do izhoda. Naj nas vodi požarni načrt do ušc-ja. Danes jaz špilam na črno kitaro, drugi pa svirajo svašta! Prijatno.

Nika vas pozdravlja, Pile & Urška & Nejc vas še posebi! Đorđi pa pravi da gre z menoj rokat na univerzitetni športni center Leona Štuklja Maribor. On igra na belo kitaro. Filip je pa prva rezerva, v žepu ima rezervno trzalico.


Ištvan Ferkeš in Nikč

petek, 21. november 2008

Športna sreda

Biti gost doma je hujše kot biti gost nekje daleč. Ampak na lastnem dvorišču biti v podrejenem položaju je iz psihičnega vidika zelo težka zadeva. Že samo na oko videno jih je bilo jih več kot pol na igrišču, da ne govorim o skoraj dveh tretjinah na trubuni. Vendar vse to je fenomen naše deželice Slovenije, da na koncu brat brata tepe, gost pa zmaguje na tistem objektu, katerega je tudi sam zgradil. Živela Bosna!



Ištvan Ferkeš

ponedeljek, 17. november 2008

Tradicija

Tradicije se vlečejo že od pamtiveka, zato se jih je včasih težko znebiti. Res, da zna biti včasih prijetna, marsikdaj pa neprijetna in neprimerna vendar to je sestavni del človeškega vsakdana in življenja. Tokrat pa ob predložitvi kratke reportaže, ki zajema samega avtorja te ideje, njenega izvajalca, strokovnega tima in snemalko, ki hkrati na koncu povzame še dolžnost komentatorja se zavem, da mogoče pa tudi jaz ne morem pobegniti od svoje tradicije.


Drugače pa še ena velika hvala vam prijateljem, da mi nikakor ne rata, da bi prišel domov čist, suh, normalnih ur in predvsem v normalnem stanju, al jebiga lepo smo se mel.


Ištvan Ferkeš

četrtek, 13. november 2008

Sapunica Kaladont

Smo imeli študentsko noč, pa sem šel. Šel sem, pa sem narobe vabilo prebral. Prebral sem, da gre za zabavo drugačnega tipa. Tipa jebemise živo. Živo se mi je tudi jebalo za vse, zato sem vzel eno najbolj elegantih oblačil iz omare, si nadel očala in si uredil najbolj seksi frizuro. Frizuro, ki jemlje dih in spomin. Spomina zato tudi še ni domov v celoti. Celote pa tako ali tako ne bom nikdar izvedel, mogoče je tudi nočem ...



Ištvan Ferkeš

nedelja, 9. november 2008

Aleks del Pjero

Fudbaler Juventusa kojeg traži pola Evrope, iz sjevera gde je Seltik, Mančester Junajted, pa sve do istoka gdje je jako uporan Bate Borisov, danas slavi svoj 34 - rođen dan. Za uspješnog italijanskog centarfora godine ne teku, pa je tako jedan najboljih veterana ove sezone. Tako mu ovom prilikom čestitam na ovoj godini i žešče želim, da mu bude sve najbolje i u buduče. Pozdrav njemu od mene i Brusa.



Ištvan Ferkeš

sreda, 5. november 2008

Gajba

Po večtedenskem iskanju, sem naposled le našel pravi kanal, kjer shranjujejo takšne posnetke. Čeprav mojstri iz kanala Vaš pri Novem mestu niso najbolj hitri, se je vseeno splačalo. V glavni vlogi pa seveda Šekorajof puba, frizura pa na juriš ...





Ištvan Ferkeš

sreda, 29. oktober 2008

Bejzbol

Tudi bejzbol smo igrali. Saj ni še tako dolgo, ko smo prostore današnje velecenjene kleti uporabljali za simulacijo igre. Seveda je morala biti prirejena po bizeljskih pravilih, saj drugače so te ameriške igre brez duše. Tako pa postane le kanček bolj zanimivo, pa še vesel in nasmejan prideš domov, čeprav si izgubil. Problem pa zna biti včasih le to, da kdaj pa kdaj po takšni igri ne najdeš doma. Seveda mi ob tem šine v glavo novi pregovor, ki se glasi nekje ob prehodu sobote na nedeljo približno ob 5 ponoči, gre pa takole: samo spat ne, pa domov še ne!





Ištvan Ferkeš

torek, 21. oktober 2008

Blizu njega

Med potepanjem s preprostim vozilom, ki mu doma rečemo ljubkovalno pecikl, sem se spravil osvojit vrh Bizeljskih Alp. Mislim, da sem izbral ravno pravi trenutek, da zarinem svoje telesce tam gor po tem, ko je popustil stari in dokler še ni zapadel novi sneg. Vendar na poti, ki je polna pasti temnih lukenj, ki jim na hitro rečemo hram, sem zašel na stransko pot. Šlo je zelo visoko, pa tudi zraka ni bilo več poštenega, vendar šele pri tabli sem se zavedel kje sem. Na hitro sem se obrnil, saj vsemogočnega še nimam namena spoznat, pa tudi rečejo da je v peklu boljša ekipa. Gremo podbreg ...



Ištvan Ferkeš

četrtek, 16. oktober 2008

Prigode noči

Moja mama rada kuha in to zelo dobro. Jaz bi rekel, da najboljše in morem še reči, da najraje jem doma. Tako vedno ko pridem z nočnega obiska domov, me na štedilniku čaka nekaj za lačen želodček. Večkrat se zgodi, da moj dober in zaskrbujoči razum povabi tudi še kakega sotrpina, da se mi pridruži pri tem nočnem obedu. Tako je bilo tudi tokrat, ko so me čakale testenine na bolonjeze način, ki jih uvrščam na zelo visoko mesto po moji lestvici gurmanskih užitkov. Vendar za razliko od normalnega poteka dogodkov vidim, da me je tokrat nekdo prehitel. Po sledeh, ki jih je pustil sem točno vedel, da je bil Gustl. Seveda je jedel kr iz posode, sumim celo da brez pribora, kar je zelo neulikano in mi je vzelo ves apetit. Tako sem to noč ostal brez svoje večerje in se jezne volje spravil spat. 


P.S. še dodatek k zgodbi: Gustl je ime našega mačka in jutri bo ostal brez repa, majku mu mačjo ...


Ištvan Ferkeš

ponedeljek, 13. oktober 2008

Poli-poli-tika

Janša bil, Pahor prišel, Zmago pa ostaja legenda. Sicer se me politika tiče toliko kot Zupanovo deklino zanima mitološki pojav bicikla, vendar ljubljanski novinar nam pošilja slike, ki so vredne limanja v kelder. Zmagec v vsej svoji lepoti ne bil tako zanimiv, če ne bi bil v družbi sekice od najlepšega v Evropi. Pa čeprav vseeno mislim, da ima boljše attribute kot njen bratec - naša Karin.




Ištvan Ferkeš

ponedeljek, 6. oktober 2008

Kmetija

Pa smo le dočakali ... Pri nas bomo zbrani, kot da imamo edini v vasi barvni televizjon. Seveda še malo vinčeka pa mesiča na ražnju. Drugače pa več na tem linku oziroma na www.kmetija.24ur.com



Ištvan Ferkeš

petek, 3. oktober 2008

Nočko

Čas je za lepe sanje, gremo hitro v posteljco. No pa da ne pozabimo še pred tem zobe prat, scat, pa ponoči nič ga srat. Lahko noč otroci, lunica že sveti ...



Ištvan Ferkeš

sreda, 1. oktober 2008

Rock 'n roll bajbi

Pisalo se je davno leto. Katero točno se ne spomnem ker je bilo res davno. Bila je lepa noč, skoraj popolna. Zmučen od dneva in prejšnega piva sem spal na svoji polovici postelje, ko me je sredi noči zbudil šum kitare in komada Free bird od Lynyrda Skynyrda. In ker netrezna roka ne more igrati tako dolgega komada brez napake do konca, se je le-ta za vsako vstavil med 70 in 80 procenti, kar je pomenilo ponoven začetek. In tako še enkrat in še enkrat in še enkrat in še enkrat … Spal seveda nisem več nič tisto noč. Po mnogih prespanih nočeh od incidenta, ko sem ostal brez možnosti, da svojo kitaro še sploh kam vklopim, se je spomin ohladil. Vse dokler ni danes v nekem brezveznem filmu, lik vstopil v lokal kjer se je vrtel isti komad. Poln emocij vzamem domačo kitaro (metlo) in zraven odšpilam komad do konca za voljo starih dobrih rokerskih časov.



Ištvan Ferkeš

ponedeljek, 29. september 2008

Danes

Od danes naprej pa gre zares. V ponedeljek ob 2o.oo časova izkopljete kanal Pop tv. Slika sicer ne pojde v direkt prenos, vendar nič zato. Posnetek pa še iz časov hudega treninga pri znanem olimpijcu Iljetiju Izimiju v fitnes centru www.gabr.on.




Ištvan Ferkeš

ponedeljek, 22. september 2008

Še malo

Gruzdje bi letos znalo biti dobro. Mislim gruzdje je vedno dobro, vino sem mel bol v mislih. Ka vem da še ni blo nikder tolko cukra v jem, pa smo šele septembra. Al mam občutek, da je nes tud špric drugačn ku včasih, da je taka razlika. No, se kak bi pa človek vejal ka kupi pa s čim ga šprica, če so pa trgovci vsi amiski. Kupiš špric, pa dobiš še poleg vsega boga, i za vrt i za gnuj. Pol pa bot vesel. No sej tud, če ni plevela na gnuji, pa če na vrti zatu rastejo gajtrže, ni neč narobe. Rečem samo tak, da od vsega je najbol važno, da bo vinček pravi!



Ištvan Ferkeš

ponedeljek, 15. september 2008

Dež

Dež, klaustrofobična zadeva primerna za rezanje žil. Te se seveda režejo na vratu in ne na roki, saj je zadeva neprimerno hitrejšega delovanja. (namig za emote) Vendar hočem povedati predvsem to, kaj zares ostane brhki dušici, ki ima počitnice in je brez šihta, da počne. Razen pospravljanja sobe in hiše, sesanja vseh preprog, urejanja razmetanih papirjev v predalu, pranja in likanja oblek, čiščenja čevljev, gledanje poučnih programov in navsezadnje učenja ne najdem ničesar drugega, kar bi pripomoglo k izboljšanju življenja na tak dan. Tako mislim, da sem se odločil za pravilno stvar, ko sem se zavil v toplo posteljo in prespal vse živo. Sedaj pa iščem pri stricu guglu, če sem ravnal pravilno.


Ištvan Ferkeš

četrtek, 11. september 2008

Listek usode

Kljub vsej pameti in intelegentosti, ki jo premore človek, se še vedno najde nekje skrito med knjigami tako enostavno vprašanje, na keterega ni enostavnega odgovora. Oziroma kar je včasih najhuje, se sploh ne najde odgovora. Sicer se sliši zelo neverjetno, da lahko ta isti um iz črno-belega televizorja naredi plazmo in da iz razmetane sobe vedno najde točno tisto stvar, ki jo drugače ne bi našel nikoli. Zato je včasih dobro narediti selekcijo, sestaviti več odgovorov, jih napisati na listek in nato ižrebati za pravilno opcijo. Procentualno gledano se vsekakor bolj izplača, saj tudi tisti en procent možnosti pri ižrebanju predstavlja več, kot pa neskočno razmišljanje in tuhtanje, kaj naj bi bilo pravilna in tistemu primeru adekvatna rešitev.



Ištvan Ferkeš

nedelja, 7. september 2008

Moji sosedje

Imeti sosede je zanimivo. Imeti zanimive sosede, pa je še bolj zanimivo. Tako sem danes svoj teleskop obrnil proti sosednjem bloku, kjer pa sem videl, da se dogaja dokaj tega. Ni glih v mejah normale, malo potegne na meje čiganov, vendar res pa je, da še vedno imam rad svoje zanimive sosede.





Ištvan Ferkeš

četrtek, 4. september 2008

Srečna pravljica

V kraj za devetimi gorami in devetimi vodami si lahko prispel samo tako, da si devetkrat plezal in se tudi devetkrat namočil v vodo. Kraj je bil daleč, vendar prihod je odtehtal vse muke in fuke, ki si jih preživel med plezanjem in plavanjem. Tam se je razprostirala mala vasica v kateri je živel fantič. Ker ni bil vešč dela, smo mu pomagali zaliti rožo ter se zavedajoč, da smo storili dobro dejanje, se zopet devetkrat povzpeli in devetkrat potopili. Prispeli smo nazaj domov. Fantič pa je z rožico živel do konca svojih dni.


P.S. pa naj še kdo reče, da imajo vse zgodbe žalosten konec …

Ištvan Ferkeš

sreda, 3. september 2008

Štacuna

Razprodaje je konec.


Vaš trgovec Ištvan Ferkeš

ponedeljek, 1. september 2008

Septembra

Pa smo jih spravili v šolo. Sicer sem vse to prespal, vendar vsi govorijo o tem, kot da imajo doma konvoj otrok. Me pa prvi september in ta uvod v šolo vedno spomni na rojstni dan koljega Dickota, ki smo ga slavili med glavnim odmorom na prvi šolski dan. Kot že od malih nog, tako je bilo tudi tokrat, le da ni bilo glavniga odmora in da je nekoč sok, danes zamenjal vinček. Drugo pa je isto ... Vse najboljše!


P.S. željam se pridružujejo vesele kabaretke, za katere tudi sam pleše v eni od svojih značilnih točk


Ištvan Ferkeš

torek, 26. avgust 2008

ponedeljek, 25. avgust 2008

Strašilo

Jesen prihaja grozdek moj. Še malo pa ne boš več visel, ampak se boš iztisnil v pravo tekočino. Klopotec je postavljen, medtem te še rahlo pošpricam in grem po škarje, da te rešim visečih muk. Za strašilo pa ni brige, saj pri nas to funkcijo opravljajo živi osebki, kateri s svojim delom pripomorejo k dodatni kvaliteti končnega izdelka – vinčeka.





Ištvan Ferkeš

torek, 19. avgust 2008

Suzana

Pišem pismo, ki je namenjeno v odvetniško pisarno. Seveda upam, da ne bo ostalo zakopano nekje v arhivu, saj gre tokrat le za dobronamerne želje in ne za še en kriminalni primer. Tako lahko le rečem, da želim vse najboljše, kot tudi najlepše praznovanje rojstnega dne. V nadaljevanju pa želim čim manj zapletenih in kriminalnih primerov. Še enkrat: vse najboljše!



Ištvan Ferkeš

ponedeljek, 18. avgust 2008

Odbojka

Odbojka je moštveni šport, sestavljen iz dveh ekip, ki ju loči mreža. Igralci lahko uporabljajo zapestja in roke (v redkih primerih tudi druge dele telesa), da podajo žogo preko mreže. Namen igre je poslati žogo preko mreže tako, da bi v nasprotnikovem polju padla na tla, ter preprečiti, da bi padla na tla na lastni strani igrišča. Vsaka ekipa se lahko trikrat dotakne žoge, preden jo vrne na nasprotno stran.

Igra se začne s servisom. Igralec z njim pošlje žogo preko mreže v nasprotnikovo igralno polje. Igra se nadaljuje, dokler se žoga ne dotakne tal igrišča, pade izven igrišča ali jo ekipi ne uspe pravilno odbiti.

V odbojki ekipa, ki dobi posamezno igro, osvoji točko. Kadar ekipa, ki servis sprejema, dobi igro, osvoji tudi točko in pravico do servisa. Igralci te ekipe pa zakrožijo za eno mesto v smeri urinega kazalca (sprememba mest).

Odbojka zahteva veliko stopnjo usklajenosti med igralci. Zaradi svoje raznovrstnosti in več različnih zvrsti omogoča igranje vsakomur.

Zraven igrišča mora biti šank, ki ima zalogo hrane in pijače, predvsem piva in čevapov. Za tiste malo bolj drugačne, pa tudi fotoreporter zakopan v pesku do pasa.


P.S. pa tudi ne zmagajo vedno najboljši!


Ištvan Ferkeš

sreda, 13. avgust 2008

Legenda

Vedno se bom spomnu, ko ti bo kaplalo z lista na nus ...


Bog s teboj inu srečno v divjini!


Ištvan Ferkeš

ponedeljek, 11. avgust 2008

Pošta, mail, golob

Časi se resnično menjajo. Po pogovoru s starejšimi od mene, ki so dejali, da je bilo življenje brez mobidika in računala enako kakovostno, če ne v nekaterih segmentih celo bolj kvalitetno. Lahko rečemo, da je sedaj vse bolj tempirano in da je hitrost podatka postala tista vrednota, ki šteje največ. Podajam pa primer, ki je nastal pet minut nazaj in bi po navadni pošti ali ptiču golobu, ki bi se dvakrat vmes izugil potoval vsaj nekaj dni do naslovnika. Sedaj lahko temu rečemo moment. Res pa je, da ni ravno tako osebno ...



Ištvan Ferkeš

torek, 5. avgust 2008

Stari vuk

Pubje prenizko smo, se je slišalo od zadaj. Čez deset sekund se scenarij ponovi: pubje, ne ga jebat, prenizko smo. Pa čeprav je bilo morje še vedno vidno z visokega, je imel glava družine tokrat prav. Prisiljeni smo se bili po spitem pivu ali dveh v mimoidoči gostilni, obrniti se nazaj. Tokrat nas je pot vodila malo drugače in znašli smo se na skalnati polici, za katero govorijo, da je visoka petnajst metrov, nekateri deset, resnica pa naj bi bila nekje pri ducatu in še enem metru navzgor. Seveda se še nismo prav zakampirali, je stari vuk mimo naključne publike že pilotiral z glavo naprej. Ko je prišel na kopno je skomignil z rameni in rekel: »Pubje tu ni neč, pelte me prusim v Mostar!«




Ištvan Ferkeš

četrtek, 31. julij 2008

Mojster Preš

Sledi na programu: nov resničnostni šov Bratva. Letos še bolj množičen in neusmiljen do tekmovalcev. Zmaga le najvzdržljivejši in najodpornejši, zato pozor: vstop v vrsto je na lastno odgovornost, povratka nazaj pa ni … Kmalu!





Ištvan Ferkeš

ponedeljek, 28. julij 2008

Gugl

Mislim, da je stric Gugl res eno od novih čudes sveta. Na njem najdeš enostavno vse: če želiš zvedeti kako zlikati/oprati/posušiti perilo, kako pravilno pripraviti/pojesti užitno hobotnico na divji način, kako vzdrževati kmetijo skozi celo leto ter tudi kako se pravilno štuca in dela v trsju. Je pa tudi res, da se najde tudi preveč nepotrebnih stvari in podatkov, ki smetijo svetovni splet, vendar edino tako pride vsak na svoje. Med surfanjem mi je pa padla v oči tale slika, katere avtor bi sigurno naredil še kakšno dejanje, ki ni povezano z inteligentnostjo. Mogoče pa je navdih dobil, ko je hodil domov iz kraja Lukica.




Ištvan Ferkeš

sobota, 26. julij 2008

Jutro

Ni ga lepšega jutra, ko ti na nos prileti muha. Seveda se klofneš po faci. Ta postopek ponoviš še parkrat, dokler ne sestreliš letečega sovraga in nadaljuješ s sanjami. Nakar mimo ušesa prileti komar. Z njegovim elegantno piskajočim glasom ti pokvari še tisti del jutra, ki si ga hotel prebedet v postelji. Seveda ponovimo postopek sestrelitve, vendar se zna zadeva zavleči, saj se sovrag skrije ravno takrat, ko gremo v akcijo. Ker sem vztrajen, mi tudi ta zadeva ne pokvari jutra, zato nadaljujem spanec, kot da se ni zgodilo nič. Nenadoma začne zvoniti mobitel in lahko sem hvaležen tistemu, ki je izmislil utišanje zvonjenja. Spanec teče naprej vse dokler mi pod oknom ne začne ropotati kosilnica. Ves jezen pogledam, kdo mi kvari jutro, ko pogruntam, da so že mati prišli iz šihta in da je ura že pozno popoldne. Pri sebi si samo mislim: »O vjutro pa hitro cajt beži!«


Ištvan Ferkeš

sreda, 23. julij 2008

Karl

Naš vrli Karl, ki si prizadeva, da bi v večja mesta zaradi neznosnega prometa in nespoštovanja prometnih predpisov uvedli rent-a-tank. Ideja je še v povojih, je pa zato v tokratnem monologu govoril o svojih težavah, ki jih ima ob uresničevanju tega projekta.



Ištvan Ferkeš

sobota, 19. julij 2008

Mednarodni incident

So klicali iz policijske postaje, da se je v naših koncih zgodil mednarodni incident in da so na kraj dogodka nemudoma poslali več patrulj in maric. Po celodnevnem obleganju mesta se je na koncu vendarle izkazalo, da so nepazljivem kmetu, ki je šel na pašo z litrom rdečega, slovenske ovce pobegnile čez reko Sotlo na Hrvaško stran. Ovce so ostale na kockastem polju, stric pa jih je dobil po grbi s pendrekom zaradi zavajanja javnosti in hecanja z organi. Mi smo to zgodbo vzeli bolj zares, saj nam ni bilo vseeno, če bojo ovce jedle rdeče – belo deteljno, zato smo se odpravili k mejnemu pastirju, k stricu Jorasu, da razrešimo ta nelagoden problem.


P.S. zapornica pa od zdaj naprej tudi deluje, saj smo mu prinesli nove baterije za daljinec ...


Ištvan Ferkeš

četrtek, 17. julij 2008

Nekaj novega

Pravijo, da se vsak dan naučimo nekaj novega. In morem reči, da bi trditev bila pravilna in resnična, vendar avtor tega reka ni računal na vse primere. Recimo meni v tem tednu dva dni nista prinesla ničesar novega. To lahko trdim z razlogom in pravim, da se nisem mogel naučiti česa svežega, saj sem ju v celoti prespal.


Ištvan Ferkeš

torek, 15. julij 2008

Potter

Zopet je zanimivo v moji okolici. Sosed s sekiro ravna drevesa, ki so se postavila preko ceste, mama po dvorišču zbira strešnike iz celotne vasi, babica na vrtu z žeblji pritrjuje korenje in ostalo zelenjavo, da nam v primeru novega tornada ne bi vse odneslo v dolino. Medtem ko foter še vedno miru igra šah in gleda nogomet. Jaz osebno pa sem padel v knjige in sicer v črno-belo magijo. Prvo poglavje uči o fizični pripravi čarovnika in držanju žoge v zraku. Morem pa priznati, da se rezultati že poznajo.



P.S. Blažek pa seveda slika tak kot treba …


Ištvan Ferkeš

sobota, 12. julij 2008

Motobajkr-k

Že od malih nog sem imel rad motorje. Gas na desni roki so mi omogočali različni bicikli od vesp, torijev, skuterjev pa vse do doma predelanih štirk. Te so seveda imele lipnik za bolj svinjski glas. Doma so rekli, nej se čuje, da se naš vozi. Vendar preko Tomosovega avtomatika ni bilo motorja. Če se ti je pokvaril, si ga lahko sam razdrl in sestavil brez pomoči strica googla. Tudi brega ni bilo takega, da ne bi šlo. Če je pa bil breg obrnjen navzdol, pa je bilo še toliko boljše. Danes revež leži pri kolegu za drvarnico in čaka na dele za obnovo. Toda ker čas leti, delov ni od nikoder, človek medtem začuti novo potrebo, zato sem tudi jaz nabavili novo makino. Sedaj lahko samo rečem, da je to tista pri kateri se mi zares odpelje.






Ištvan Ferkeš

torek, 8. julij 2008

El Niño

Še par besed o nogometu: ni ratalo našim, ni ratalo sosedom, ni ratalo marsikom, je pa zato ratalo Špancem. Sej ne bi tega pisal, če ne bi videl Torresa naslednji dan po slavju. Prisežem, slišal sem na lastne uhe, tako lahko trdim, da mu ni bilo lahko tisto jutro. Vendar zmagi se ne gleda v usta ali zobe.






Ištvan Ferkeš

ponedeljek, 7. julij 2008

Nikak

Em tako, Rusija je šla. Začenja se nova era. Sem pa med potovanjem študiral o različnih stvareh in ena od teh je bila katerih pet stvari ne maram.
Začel bom s starim kruhom. Ni hujšega, ko ga ne moreš pravilno odrezat niti odtrgat, kaj šele da bi po njem kaj mazal, da bi ga nazadnje dal v usta z okusom kamna. Ne gre. Nikak.
Druga stvar je toplo pivo. Od začetka tako hladno in fino, da na koncu postane tako toplo in neokusno. Bljak, želodec se mi dviguje, kolegi me pa silijo, da ga naj eksam. Ne steče. Nikak.
Pod točko tri bi dal zvite in neokusno narejene žlice in vilice. Sliši se malo čudno, vendar s takim priborom v roki sploh ne morem normalno funkcionirat, saj mi želodec nenehno pritiska nazven, če pa je želodec slučajno poln, pa trpi vsebina v njem. Pravim zopet ne gre. Nikak.
Četrta stvar je pa verjetno mešanica vsega, da je naslednji dan tako grozno. To je maček. Res ni lepo, niti fino da natanko vsako uro in pol vse od 6 zjutraj do 12 ure bruhaš in ležiš bled v sobi, kot da prihaja na obisk Matilda. Da se ob vsem tem treseš in zvijaš, medtem ko lastnica stanovanja kriči na tebe, da moraš zapustiti hišo, ni niti ravno zabavno. Imaš pa vseeno toliko razuma, da sam pri sebi govoriš: nikdar več. Nikak.
Zadnja stvar, katera pa mi nikakor ne leži, pa je ta, da moraš na dopustu hoditi po bolnicah in domov pripeljati povitega kolega. Ni zdravo. Nikak.




Ištvan Ferkeš

ponedeljek, 30. junij 2008

Štant

Pozdravljeni, Mirko Ferkeš tukaj, bratranec drugače. Ištvana ni, luta po Transibirski železnici gor in dol. Včeraj mi je poslal kuverto, noter je bila samo tale slika in ta posnetek. Mislim da je bilo mišljeno za sem gor. Sicer pa nisem najbolj vešč pisanja po monitorju, zato bom zaključil, saj mi je že to vzelo uro pa pol mojega predragocenega časa.






vaš Mirko Ferkeš

četrtek, 26. junij 2008

Russia

V Rusijo z ljubeznijo. Grem ker je tukaj neznosno vroče, pa še preveč muh je na terenu. Pips pa ne prime več. Grem ker bom med drugim lahko poslušal in pel Čajkovskega ter navijal za Arshavina. Torej blog zaprt do nadaljnega zaradi del s srpom in kladivom.



Ištvan Ferkeš

sreda, 25. junij 2008

Dan državnosti 08


Tak ku se šika za praviga Slovenceljna, da na dan državnosti obavi tisto ka more, smo tudi mi obavli tisto, ka drgač mrbiti tudi ne bi rabli. V roke smo vzeli stari koledar, ki še zde visi v delavnici od starega ata in si zamislili kak je blu v njihovih cajtih inu koži. I morem reči, da ni blu taku švoh.

Malo prej se je blu treba vsati, malo drgač se blu treba obleč, malo dragč se je jelo. Orudje se je dalo v roko, ceker se je obeso na hrbet, pa si bil parajt da prneseš krme, da bo cela štala vesela. Če je bla še kaka roka fraj, si prjel še kak liter, če ne, si pa zato pruso sosedovo Rozi, da je celi dan stregla, medtem ko so težaki delali na travniki. Vreme pa ni blu nikder problem. Ni blo takiga sunca, da se ne bi šlu, opeklin tudi ni blo, če je pa kdu kej preveč zajamral, pa je tri dni jel samo špinačo, brez šnicla.

Sevede je nes drgač, če se kdu taku obleče pa začne obnašat, te ma vlko ludi za vprašat, če si malo prfukjen. Samo ni ga užitka, ko sediš na vrhi brega s koso in grablcami na strani, medtem ko gledaš v dolino, maš v vustih fino domačo salamo, ki jo zalivaš s finim domačim rdečim, pa si misliš: ko bom vlki, bom sam svoj kmet!





Ištvan Ferkeš

ponedeljek, 23. junij 2008

Bili so kmetje

Bliža se dan državnosti, zato naše društvo NUSG skoraj vsako leto organizira in s tem tudi vabi vse zainteresirane na pohod. Enak podvig nam je že uspel pod sloganom »Bila je zima«, tokrat pa je glavno vodilo tema »Bili so kmetje«. Zapolnjeno je mesto dveh glavnih vodičev in fotografa, tako da za ostala mesta (šerpa I, šerpa II, zdravniška služba ter podpora) še iščemo kandidate. Vreme sigurno bo!

P.S. NUSG (Naravnih Umetnikov Svobodnega Gibanja)


Ištvan Ferkeš

Roki iz Balboe

Dame in gospodje, nocoj, samo za vas, v ring prihaja Roki iz nam oddaljene Balboe. Je večkratni amaterski prvak v hitrih in daljših disciplinah. Premore več kot 3 litre bilo kakršne tekočine, vključno z Lidl-Colo. Ne ustavi ga niti antraks, odporen in nepramagljiv je za vse nasprotnike, zato še enkrat lepo prosim dame in gospodje v dvorani, dajmo še en velik aplavz za Rokija …





Ištvan Ferkeš

sobota, 21. junij 2008

Eurotrip


Ištvan se poda s trebuhom za kruhom in pojde v obljubljeno deželo čokolade, sira in natančnih ur. Nameni se naravnost v Švico, vendar ne z namenom zaslužit kakšen frank ali dva, temveč z namenom, da občuti navijaški utrip EURA 08. Po vsem preživetem napiše kratek raport.

Za začetek poti je potrebno nabrati nekaj dinarjev, udoben avtek s polnim rezervoarjem nafte, zraven pa še en sod nafte za prtljažnik, saj v Švici ta skoraj presega dva ojra. Naložimo še dva fanatična navijača kokotov in makaronarjev ter se v vlogi Čeha mirovnika podamo na tekmo Italija - Francija.

Samo potovanje ob predhodnem načrtovanju mine mirno, vendar skoraj 9 urna vožnja sprazni želodec in povzroči neustavljivo željo po konzumiranju piva. Tega je na vsakem koraku kot tudi samih navijaških rekvizitov. Samo mesto Zurich pa je okrašeno kot za novo leto, vendar da tokrat prevladuje žoga namesto Božička in njegovih jelenov. Hoteli so večinoma polni, vendar za malo več perja se dobi tudi v samem centru mesta. Navijaški pulz je torej enkraten in v mestu na dan tekme prevladuje modra barva. Za mene to ne velja, saj sem tam z drugim namenom in prisegam na svoj rdeči scenarij. Med drugim me sama tekma ne zanima, imam pa rad prijatelje in sem tam zato, da ju mirim in da si ne naredita kaj hudega. Ob uri resnice ju popeljem v ogromno navijaško zono sredi mesta in ju postavim pred enega od velikih ekranov, ki je postavljen skoraj sredi jezera in ju celo tekmo razvajam z hrano in predvsem pijačo. Lulati sta vseeno morala sama.

Konec je bil za enega srečen in radosten, medtem ko je spoznal in objel vseh par tisoč navijačev Italijanov, smo drugega zgubili, saj so se francoski pobje nemudoma pobrali neznano kam. Našli smo ga v hotelu zajokanega in čisto potrtega. Razveselili smo ga šele naslednji dan, ko smo na poti domov nekje na bencinski kupili sladoled (pojedel pa sem ga vseeno jaz).

Za zaključek raporta pa lahko napišem, da v Švico gremo še, saj imajo samo letno vinjeto in mislim, da bi bilo zelo narobe, če je še ne bi izkoristili dokler je še nalimana na šipi od avta.





Ištvan Ferkeš

četrtek, 19. junij 2008

Divje domov

O marijanaaaaa, sladka moja marijana, tebe ču čekat jaaaa, dok svane daaaaan ...

Pišem v živo zato bistroumnih besed tokrat ne bo. Prisegam na dokaze, ki so vidni v ujetem trenutku, zato dajem na raspolago tole naslednje zamrznjeno dejanje. Za ato pa mamo pa samo to, da se vozimo domu, mamo se lepo, uživamo še lepše, potujemo pa koliko gre.





P.S. kolegi pošljite perje!!!


Ištvan Ferkeš