Fotoshoot

To pa nastane, ko se profesionalni fotografi spravijo slikarit mene osebno. Seveda v tem primeru znani posavski fotograf Blaž Šunta ni imel nebene potrebe po lepotnih popravkih slike.
Samo jest, žoga in dark sajd ol araund mi. Enostavno povedano, take slike ne nastanejo vsaki dan, tokrat pa je ratalo, seveda zato ker je slikal mene ;) (sj ne da se hvalim, sam tako je)




Ištvan Ferkeš

To je on

Za lažjo predstavo nekaterih namišljenih oseb, sem se močno potrudil,  se zapodil po celotni ulici in spraševal kdo bi imel kaj takega. Pri vseh je bil odgovor vedno isti: "Nezna ni policija". Naposled mi je prekipelo in se šel v svojo bogato založeno izbo in z rudarsko lučko na glavi celo popoldne iskal, vendar tudi našel. Torej ponuja se mi edinstvena prilika, da vam lahko predstavim sosedovega MESARJA ;)

Drugače pa je se odziva na ime Vratovinc in je kmet, mesar, trgovec in veleposestnik vse v eni osebi...




V upanju, da bo tisti za katerega sem se trudi cenil moj trud, se mu priporočam, da mi časti kebabči.


Ištvan Ferkeš

Rana ura, zlata ura

Na željo nekateri osebkov kateri se je ne spomnejo, so jo spregledali, ali pa ravno takrat lulali in prali zobeke ter nekaterih, za katere predvidevam, da so bili v dobi njenega predvajanja premladi, se bom podal v malo bolj obširno razlago o risanki moje mladosti.

J-j-ju-ju-jutri b-bom t-t-tudi j-jaz ta-tak-tak-tako h-h-h-hiter ko-ko-kot P-P-Pajo! Jajo in Pajo sta bratca, ki živita z dedkom Bedenkom v majhni vasi. V življenju sta se naučila, da moraš tudi sam narediti kaj lepega, če želiš, da kdo drug naredi kaj zate. Njuna dobrota pa je večkrat na preizkušnji, ko ju skuša hudobni sosed mesar, veleposestnik prevarati in jima ponagajati. Vendar sta bratca ob pomoči dedeka Bedenka, starega mornarja, zmeraj kos vsem težavam. Čudovita češka lutkovna animirana serija je še iz časa pred razcvetom računalniške animacije in ima prav zato poseben čar.



Naredili so jo na Češkem v studiju aiF (Studio animovaných filmù) daljnega leta 1985 in sicer samo 26 delov. Na slovenskem ima serija ime Jajo in Pajo, v originalu pri čeških bratih pa Yaya and Paya.

Hvala za posluh.


Ištvan Ferkeš

San zimske noči

Moje popoldansko poležavanje se je najprej prevrglo v dremež in nato v globok spanec, katerega bi lahko uvrstil blizu stanja tako-imenovane kome. In ker si spanje nenamerno vendar podzavestno krajšamo s sanjamo, se mi je pripetilo, da sem imel dnevno moro: celotno dogajanje se prestavi v zamegljen prostor, kjer se komaj vidi naprej od svojega nosu. Hodim ven iz nekega nočnega kluba, nakar me gorila na vratih opozori, da imam pepelnik viška. Seveda se mu opravičim in mu ga vrnem. Moj odhod iz kluba se nadaljuje, ko za mano priteče ista gorila in mi pove, da mi je iz hlačnice izpadel nekakšen lonček s katerim se lahko pripravi gosti sok z okusom banane in jagode skupaj. Seveda se mu ponovno opravičim in mu ga vrnem. Gorila me dobrosrčno potreplja po ramenih in me povabi, da naj grem z njim po nagrado, ki jo seveda velikodušno sprejmem. Pod njegovim spremstvom sem pristal v še bolj temnem prostoru, v katerem se je število goril povečalo na prvi večkratnik števila pet plus koljega Mišo. Dogajanje postane rahlo čutno, brezčasno in povsem zamegljeno, nakar zagledam svetlobo kjer me čakajo in mahajo moji prijatelji. V tistem hipu ostanem brez besed, da bi jim povedal kaj sem dobil za nagrado zato močno trznem in se zbudim. Ves omotičen in prestrašen pogledam po sobi in se vprašam: "Kaj pa če je vse res?!"

P.S. moj koljega Mišo




Ištvan Ferkeš

Inventura

Pride dan, ko se človek malo zamisli, si obriše oči in pogleda okoli sebe ter spozna, da mu veliko tega manjka. Že sam pogled po sobi mi pove, da mi primanjkuje televizor, ki ga nisem uzrl že kakšen mesec in se sprašujem kateri čuft ga noče vrniti. O ročnem drkamožu PSP-ju in odrasli igrači playstationu ne bom izgubljal besed, ker sploh več ne vem kak izgledajo v mojih rokah. Mislim celo, da sem včasih posedoval tudi EyeToy vendar nisem siguren, saj mi spomin na njega pošteno bledi. Tudi moj predragi prenosnik so odtujili stanovalci iz sosednje sobe – natančneje dragi oče. Po vseh teh hudih trenutkih brez elektronskih pomagal, se človek hoče sprostit v naravi s kolesom, vendar pride do spoznanja, da tudi tega ni doma. Skratka zanimivo, očitno bo prej treba pogledat kaj še je sploh doma in ne česa ni. Edino kar mi privleče nasmešek na lice je pogled v omaro. Res da mi tudi tam manjka pošteno število puloverjev, majic, kravat, pižam ter mini krilc, vendar vseeno odtehta število zaseženih oblek tujih lastnikov.


Ištvan Ferkeš

Oda dolgcajtu

Po prvem deževnem dnevu v teh dneh, (kdaj je nazadnje padalo, se ne spomnem, saj mi je vročina čisto polenila levi del možganov, desni pa že tud dlje časa spijo) sem se spravil v svojo izbo. Seveda ves prašen po dolgem času iskanja sem našel še en posnetek iz dobe moje genijalne mladosti. Vidim pa, da sem takrat pametno naštudiral, čemu se bom lahko v kasnejših letih dodobra nasmejal.
Vse skupaj pa tud ni tako hudo, saj kot pravijo, da je mladost norost, sem prišel na idejo, da z leti tudi lezem k bolj intelegentnem delu populacije in mogoč kdaj posnamem kaj bolj kvalitetnega in pametnega.


Ištvan Ferkeš

Resničnost

Videl in se prepričal na lastne ukece, da spodaj navedena ideja o življenju v avtu in opravljanju življenskih dejavnostih v njem, vseeno ni tako genijalna in bistra kot se mi je na zdelo na prvi pogled. Vračam se na stara pota mojega življenja. Ni zastojn zmislili posteljo, kdor koli jo je že. Tudi njemu se klanjam.


Ištvan Ferkeš

Pogled v nebo

Sonce je sijalo in sirene so tulile, nebo bilo je modro skoraj brez oblačka, pod svetlorumenim soncem sma tekla po cesti, ko naju je objel pravi toplotni val. Skoraj nekak tak. In nadaljnje razmišljanje gre v tej smeri, da se nemudoma preselim v avto. Kot opažam sem v njem skoraj polovico dneva, zato se mi še tudi druga polovica ne bi tako poznala. V njem se da sedeti, poslušati radio, jesti, spati in vse ostale zadeve, katere se dajo tudi doma v sobi. In kar je še najbolj pomembno od vsega: ima klimatiziran prostor, kar pomeni, da je lahko veni tudi po 314 stopinj Kelvina ali po domače 40 ljubih nam stopinj Celzija ali pa še več. Ker v domači sobi mi živeti več ni. Klime ni, ventilator ne pomaga, tempereture so nenormalne, komarji pa divji kot še nikoli. V avtu teh problemov ne bom imel, v McDriveu pa se da tudi naročiti sladolet ali pa Happy Meal.

Mogoče jutri pokličem A. Pečenkota, da mi pove, če se bo stanje kaj izboljšalo oz. normaliziralo ali pa našo vrlo milico, baje oni znajo rešiti vsak problem. V vsakem primeru pa znajo napisati kakšno položnico.


Ištvan Ferkeš

Naša milica

Danes sem slišal eno pripoved, ki mi jo je pripovedal en starejši možakar, čigar ime ne smem niti pod razno izdati. Bi pa po njegovem pripovedovanju vrjel, da je ta mit resničen.
Torej: bili so časi, ko smo v našem kraju imeli svojo policijsko postajo. Seveda je bilo to par desetletij nazaj, ko še ni imel vsak svoj prevozni voz oz. je bil ta celo izjema pri hiši. Če pa je že bil, pa je bil seveda eden od modelov takratne tvrdke Zastava. Ponavadi legenda med vozi – Fičo. Čeprav takrat naši vrli žandarji niso imeli prevelikega dela, kriminala ni bilo prevelikega, alkohol se je lahko točil tudi po deveti, kakor tudi mladoletnim in tistim, ki naj bi jim že bilo dovolj za tisti večer, edino na momente so se rahlo stepli, vendar nič hudega, avti pa so le redko presegali omejitve na cestah, tako da tudi ni bilo potrebe ukrepat. Tako so svoj delovni čas sproščali v lokalnih gostilnah in ker so bili po izhodu na parkirišču enaki modeli avtov, pogledi pa megleni in nerazločni so imeli to srečo, da so ga lahko prepoznali na dotik. Čudno se sliši in res, da niso bili za to posebej izučeni, vendar edini od vseh avtov so imeli na strehi luč.
Tako se ni nikdar zgodilo, da bi kakšen miličnik odšel domov z napačnim avtom, pa čeprav je včasih zavil v napačen dom.

Lepi so bili to časi ja.


Ištvan Ferkeš

Pritožba

Prežihova 13
Občina Brežice
ref. št. 1606007

Zadeva:
Pritožba na odločbo izvršeno na zasebnem prostoru v okolici Brežic na desni strani.

Cenjeno osebo lepo naprošam, da še enkrat premisli o vsem in o vseh izrečenih argumentih, saj imam kot fizična oseba pravico do obrambe in do naštevanja svojih argumetov, ki bi potrdili mojo teorijo in zavrgli razsodbo, ki je trenutno sprejeta.

Z vašimi argumenti se strinjam, vendar moram poudarit, da sem imel premalo časa za premislek in za tehtno ter pravilno repliko. Zato bi lahko s hitrim in nerazumnim odgovorom stvar samo zakompliciral in pokvaril. Tako da upam, da boste sprejeli pritožbo in še enkrat dobro premislili kakšno je resnično stanje.

Moj glavni argument je trenutno stanje in ne zgodovina, kot v vašem primeru. Trenutno stanje pa mi ne dopušča, da bi v primeru pomanjkanja sladkorja živel zdravo in veselo. Zato bi vsako pomanjkanje tega pomenil neverjeten šok in hudo depresijo. Omenjene stvari lahko potrdi moj osebni zdravnik, ki je že imel opravka s takšnimi zadevami.To pomeni, da je nekaj zelo resnega na tem in da se stvar razsodi v mojo korist.

Upam, da boste pritožbo ljubeznivo sprejeli, prebrali in razsodili ter, da bo konec srečen kot v pravljicah.

Do novega snidenja


Samo vaš Schex

Konec

Vsemu lepemu pride enkrat konec. Tako so minili brezskrbi vikedni ob kakem pivu več in udejstvovanje na žogobrcarskih turnirjih. Bi se reklo: komanda je padla in treba jo je spoštovati, če nočem spet darovati drago preznojene evriče nazaj od koder so prišli. Čeprav morem priznati, da tudi iz turnirjev ni bilo prevelikega zaslužka, magari je bilo nagrad kr dovolj, vendar moja ekipa temelji na medsebojnem prijateljstvu in druženju, zato je skoraj ves fond šel v te namene, kar pa tud ni tako slabo, saj je važno, da smo se imeli lepo. In še lepše je, ko se posloviš na vrhuncu, takrat ko si najboljši in najjači. Od tle tudi zmagovalna slikica. Zato hvala ekipi Orlica za druženje skozi leto, poslovilni piknik pa še sledi ;)




P.S. čeprav še zdaj ne vem kako se pravilno napiše ime ekipe Anytime, saj vsak piše po svoje, so me pa zato iz tabora ŠD Sela lepo prosli, da nej se jim v njihovem imenu opravičim za zmago, ki so jo vam prizadeli na turnirju v Krški vasi. Pravijo še, da ni bila namerna in upajo, da s tem niso naredili prevelikih zamer in zdrah v sami ekipi ter da se boste ob morebitnem snidenju vedli kot prej, kot da se ni nič takega zgodilo.

Lep športni pozdrav


Ištvan Ferkeš

Cut off

Že za časa mojih otroških let sem se rad slikaril ...


No to sem jest ...


In še enkrat jest (tokrat med britjem) ...


Med prostim časom rad brcam ...


To so moji koljegi ...


Skupaj radi pohajamo ...


Skupaj hodimo na poslovne sestanke ...


Skupaj gremo tudi na kakšen deci ...


... in skupaj se kdaj pa kdaj tudi skopamo.

 
Povzetek vsega tega: nikamor ne hodit brez glave, saj obstaja možnost, da te nekdo gadno nategne od zadaj!

Ištvan Ferkeš

Bluz

Ta post je nastal iznenada, saj ga nisem imel v načrtih, vendar tehnika, ki naj bi se iz dneva v dan popolnjevala in izbolševala ter naj bi bila nepogrešljiva, zna včasih pošteno zagodit. Tako mi ni preostalo ničeser drugega, kot da napišem nekaj v tri dni. 

Mogoče pa sem samo jest tako zmeden, neroden, nesposoben ali pa rojen pod nesrečno zvezdo (čeprav mislim, da sem bil rojen nekje pod reflektorji ene od novomeških bolnic), da mi ni nikakor uspelo sestaviti ene zgodbe z ujetimi trenutki.

Upam na več sreče prihodnjič ...


Ištvan Ferkeš

Kolendar

Pišem malo v strahu, saj mi pogled na kolendar, ki visi na steni sporoča, da smo pravkar zakoračili v 13. dan v mesecu, ki je za povrh še petek. Huuuh .... Hitro tečem v kuhinjo po česen, k babici po križ, vrata dvakrat do trikrat zaklenem, nekatera tudi podpolcam za vsak slučaj, za vsako črno mačko, ki sem jo videl pa se tako popluvam, da me boli grlo. Z nevideno hitrostjo si operem zobe in stečem v posteljo ne da bi gledal nazaj. Stisnem medeka ter se pokrijem čez glavo. Nekaj minut čez polnoč je in še sem živ ... Pomislim še enkrat: »Pa kak, sj jst pa res nism vraževeren. Ka mi pa je, da mam to vse v sobi, vrata so tako zaklenjena, da še ven ne bom znal pridit, pa še ta česen mi smrdi, da ja ne morm zaspat! Ah res sm otrok en, grem se rajš tuširat pa spat v svojo sobo, ne pa da se stiskam na sredini ob mami in ateku ...« Torej me vraže in datum ni zavedel do konca in sem ga predriblal. Zdaj pa samo, pa če bil petek ali ne, upam samo da srebrna ptica ne gleda na datume in se z njimi ne obremenjuje, saj mi mora prinest nekaj sladkega, ker mi je padel sladkor skozi teden.

P.S. dans pa ko se mi bo zobar igral z zobeki in jih ven metal, pa ko me bo bolelo, bo bil pa ziher petek 13. kriv ... čutim to ...


Ištvan Ferkeš

Boli, boli, kako boli

V svojih otroških letih mi je ratalo vsake toliko priti na domači prag z novo rano in posledično z novo krasto. Najpogosteje so trpela kolena in komolci, tako da je to že ratala navada in se bolečina ni niti več čutila. Nato so pršle malo težje poškodbe svojih okončin in telesa. Tako se je pripetilila marsikatera nezgoda v kateri sem občutil kako izgleda, če fašeš kakšen zvin, razrez kože, nateg kakšnih mišic in vezi, ter seveda polom celotnega kolena. Vse zna pošteno in nič kaj udobno bolet, vendar ni je pa bolečine, ko se ti nekaj zgodi na glavi. Vnetje ušes ni bilo ravno po godu, tudi pretres možganov sem nekak preživel, navsezadnje tudi ravnanje nosu ni bilo kaj prijetno vendar morem priznat, da pa največjo bolečino pušča zobobol, kateri v navezi z glavobolom doseže tako imeniten produkt, da bi si najraje odšraufal glavo in hodil brez nje, samo se bojim, da bi potem zgledal zelo čuden.Tako že celi dan hodim ko popipsan ter čakam in upam, da bo danes imel zobar kaj prostega časa za mene, ker včeraj se tudi on ni počutil ravno dobro in je izostal od šihta. Trenutno se pa lahko samo zahvalim tistemu, ki je izumil Aspirin, Lekadol in podobne omame. Slava in čast mu na vekomaj.

Ištvan Ferkeš

Campioni del mondo

Ta post pa posvečam dvema koljegoma Dickotu in Brosu, ki sta točno pred letom dni navijala, trepetala, jokala, skakala, molila, prosila boga in še koga, da nej makaronarji premagajo kokute. In Alah jih je uslišal: Trezeguet je zadel prečnik, žoga blizu črte vendar ven iz gola ... trenutki sreče, preden je zadnji penal streljal Grosso. Seveda je mojster zadel in sledilo je nepopisno rajanje. Sreči nikoli konca, prvemu pulz na 200, drugi zajokan. Po telefonu ga nisem zastopil niti dve besede, kot pa pravi sam sploh ne ve s kom vse se je menil, saj je bil šok prevelik. Res ga razumem in ga predobro poznam, zato upam trditi, da bi, če bi imel možnost odločanja med narejenim faksom in naslova prvakov sigurno izbral naslov. Zato Alah daj jim svobode, da lahko še uživajo nasledne tri lete, potem pa so na vrsti moji engležeki, da dobijo drugi našitek v obliki zvezde na svoje drese. Do takrat pa: Italja svetovni prvaki leta 1934, 1938, 1982 in 2006.







P.S. škoda edino ker ne igra več za njih R. Baggio, ker potem bi še jest navijal za njih ...

Ištvan Ferkeš

Izkoriščen

Ništa novo na zapadu, bi se reklo temu: ponovno prvo mesto na veliki nagradi Pišec v malem nogometu, zopet pred ekipo Anytimea, ki je bila tretja. Na rock otočcu se še vedno rocka, čerpav letos se mi je zdelo zelo drugačno, mogoče zaradi drugačnega pogleda kot lani in pa mogoče, ker sem se ga letos zavedal in se ga lahko tudi spomnem. Kot ostalo, pa lahko povem, da so me izkoristli. Izkorisli so me za ubogo žrtev in primoran sem bil sodelovati v barvastih bojih neposredno kot sodnik. Celoten dan sem bil deležen barvastih dodatkov na moji lepi beli majci, ki mi jo je mama kupila par dni prej. Seveda je bila zelo vesela, vendar naš pralni stoj opere vse vrste madežev in napak, zato ni bilo dodatnih težav. Drugače pa sem ponosen na sebe, da nisem zakuhal nobenega incidenta kot sodnik in da je turnir v paintballu uspel. Tako, da se še priporočam kot sodnik, vendar drugič v kakšnem viteškem oklepu.




Ištvan Ferkeš

Tajna organizacija

V veliki kuverti, polno nekega belga praha dobim pošiljko iz Al Dreno Veca. Ne vem zakaj je ravno ta bela stvar, vendar jo trenutno uporabljam kot moko in se obnese. In ker koverta brez vsebine ni zanimiva je notri posnetek, ki so ga posnele terovinske skrivne ogranizacije, v tem primeru imenovana Beli Grozd, katera naj bi že davno izumrla zaradi prevelikih odmerkov alkohola in očinka njegovega delovanja. Ampak kot kaže priloga, temu ni tako, saj jih je zmaraj več in imajo celo lastnega kuharja. Nobeden ne ve kje se skrivajo podnevi, saj jih je težko ločit od ostalega svetovnega prebivalstva, očitno pa je, da jim noč da veliko moč.

Na drugi starni kuverte je še samo zapisano: Še več nas bo!

Ištvan Ferkeš

Party

Iz moje izbe nekje na vrhu police, kjer je zelo prašno in temno, potegnem starejši posnetek, ki pokaže zakaj so izmišljeni rojstni dnevi. Bit vsega je, da se imamo radi, da se imamo fino in da nam ni dolgcajt. Tiste noči nam res ni bilo. Party on ...



Ištvan Ferkeš 

Rojen 4. julija

Pride tak mesec, da ima vsak drugi dan nekdo rojstni dan. Ker pa redno zamujam z vsem, mislim da tudi tokrat ne bom delal izjem in pišem to en dan prepozno. Zatorej tudi tebi koljega Medo, vse najboljše, zdravja, sreče, ljubezni in vsega kar je potrebno za skladno in harmonično delovanje ter funckioniranje v življenju ti želimo vsi zaposleni v uredništvu bloga. Srečno.



Ištvan Ferkeš & Schex

Welcome to the club

Rahlo z zamudo zaradi mojega potepanja po svetu, vendar upam da vse šteje. Koljega Dule Vebič srečen in zdrav prehod iz divjih najstniških v še bol divja dvajseta leta tvojega obstajanja. Da te življenje obugalo in da se izpiti sami nardili ter da se naučil igrati PES-a so želje, ki ti jih voščijo vsi komunisti, ki so bili s tabo na sindikalcu. Pa še na mnogo naših skupnih izletov. Srečno.




Ištvan Ferkeš

Uživancija

Po vsakem delu paše počitek in po vsakem počitku paše novi počitek, tako tudi po vsakih počitnicah pašejo nove in še boljše. Torej sem na letnem oddihu, kjer uživam ... večino časa v dvoje, se pa najdejo momenti, kadar uživam v troje. Nepozabni trenutki, čeprav morem priznat, da se jih pol ne spomnem, vendar če ti zjutraj iz ust zaudarja po juhubruhu, tudi ne moreš pričakovati vsega. Me pa zanima, koliko se spominja moj koljega, s katerim sem delil noč, saj je baje na črni listi vseh taxistov v kraju. Mislim pa, da kar se mu je pripetilo sigurno ni bilo namerno. V sklopu tega pa iz izbe potegnem zmagovalni kratkomontažni film, kjer je bilo vse zrežirano in odigrano po scenariju.



P.S. grem iskat v imenik številko izganjalcev mačk


Ištvan Ferkeš

Sponzor

Ker še vedno strnjujem vtise iz popotovanja in zbiram besede o uspehih, ki so se nam pripetili, sem prvotno primoran izpostaviti našega sponzorja iz Vrhovsekga vrha, gospodiča Hotkoovskega, ki nam je priskočil na pomoč v najbolj kriznih trenutnih in nam s svojim profesionalnim pristopom omogočil potovanje v tako oddaljene kraje oz. če ne bi blo njega, tud našega sindikalnega izleta in posledično komunističnega druženja ne bi bilo. Za ostale pa: ni važno kako velik je avto, še vedno se lahko v njem pelje pet ali šest oseb nabite z egom za cel avtobus.




Ištvan Ferkeš godrnja od bolečin v križu zaradi klanjanja

Pozdrav

Da se javim domačim in vsem znancem, da sem še vedno med živimi in da mi ni nič hudega (to pomeni, da me ne tepejo, me ne silijo piti strupenih pijač in mi ne dajejo jest ničesar neužitnega).
Prilagam pa sliko iz zasedanja na sindikalnem izletu.




Ištvan Ferkeš