V sobi imam enega prijatelja. Bolj pravilno bi bilo, če ji rečem prijateljica Nevenka. Med drugim je edina ostala iz letošnje kolekcije komarjev, saj so vsi njeni prijatelji izumrli skupaj s prvim mrazom in mojo pestjo. Z Nevenko smo se dobro razumela, vsake toliko mi je priletela mimo ušesa in mi z njenim piskajočim glasom sporočila kako se ima lepo. Ta idila je trajala kar nekaj dni, pikala ni nič, pojedla tudi ne kaj preveč, tako da so bili stroški vzdrževanja minimalni. Pizdarija je nastala, ko sem se zaradi nje neke popoldanse ure zbudil ves nenaspan. Na žalost vam sporočam, da Nevenka v fizični obliki ne obstaja več. Ostal je le spomin na zidu, da mi je nekega jutra spila mnogo krvi. Kurc jo gleda zde ...
Ištvan Ferkeš
