nedelja, 13. marec 2011

Društvo

Jazst imam zelo rad svoje društvo. Če sem iskren mi to največ pomeni. Moji prijatelji, naše fore, naše bedarije. To je to. Zakon. Če sem še bolj iskren: namesto porničov, bi občudoval njihove fore in si ga drgno na njih, ampak vemo, da v resnici res ne gre tako - reče se vsaj tak. Da ne zapnemo na tej točki, gremo naprej: en bi to, drug bi to, treki bi tisto. Pa pobje ne gre to tak, ne gre biti vsak za vse, vsak je za svoje področje … ti boš to, ti boš tisto , ti ne boš nič, ti boš vse … More biti neka poštena razdelitev, drugače ne speljemo to naše druženje na takem nivoju. Tako tudi potekajo finance. Dugi je za tringelt, on pokriva vse stroške, ki to v resnici niso ampak se vseeno morajo pokriti. Lepi je muhc, plune tam, ki je zares potrebno, drugače raje ne. Jaki, on se zbere vsake toliko, plune praf, pokrije dosti tega, jebemuse živise. Vmes so patroni, ki frcnejo cekin, pa čeprav doma živež trpi. Tudi oni naj se zamislijo. Nafta nas še zna vse pokopati. Na koncu nastopim jazst, jazst krije vse. Juhu. Bogat bom nikdar. Srce pa je le veliko , tudi to nekaj šteje … Kar pa je najpomembneje, da se niti malo ne sekiram: nekega decembra za dedka mraza bom enkrat dobil vse nazaj. Jingle bens.


Ištvan Ferkeš

3 komentarji:

Davor pravi ...

Poznan občutek ljubezni do igračev <3


Jebemu, dok skužim kak se nardi srček, me suza prelije

Anonimni pravi ...

lej ob keri uri je to spisu :)

pipo

Ištvan Ferkeš pravi ...

to je bilo jutranje razmišljanje, ko sem se prjel za žep in uvidel nočno/dnevno balanco :)