Pisalo se je nekoč. Čez šolsko leto smo bili pridni, doma še tudi nismo delali problemov, ljubic še tudi ni bilo, tako so nam domači dovolili skupinski fantovski izlet. V žep so nam stisnili še nekaj tolarčkov in vsi smo bili srečni kot trobente. Prešerne in ostalo kompanijo smo takoj zamenjali v kune, vendar so te že prvi dan poskakale iz denarnice ven. Bili smo mladi, brez ljubavnih tepihov, čudnih frizur, polni zaleta in brez mej pri doziranju Danes so časi drugi, k pameti jih še vedno ni veliko prišlo, a vendar: eden zaposlen, drugi poročen, tretji zaljubljen, četrti študent, medtem ko je peti vedno isti. On se ne spreminja skozi čas nič, on bo za mnogo let še vedno isti, on bo še zmeraj legenda …
Ištvan pade v histerični jok, vmes enkrat grdo prdne, nato skozi še večje solze izgovori:
Otroci moji, lepi, prelepi časi so to bili!
Ištvan Ferkeš
8 komentarjev:
Ne mores belivat!!!!
lepote.. :D
Tempora mutantur et nos mutamur in illis – časi se spreminjajo in mi z njimi. Mislim da to velja kr za vse:))
drugac pa pol ure smeha, kera fotkaxD
kolk let nazaj je to blo?
jap blo je tako, in blo je takole ...
em let? uffff to pa že treba izkalkulirat, tak od oka ene 6 sigurno :D
lupši je pa isti ne...zdej al je hitro postal moški al pa še sploh ni:D
ma ja ne, isti skus, pizuf :)
ja o moskosti pa bi se se dala kaka rect :D
važn da ste ga pili,.,.
tu pa že..
vinček ja..
na zdravje
pilo pilo, sej mej še tak al tak nismo poznal ...
na zdravje ;)
Objavite komentar