Prva pomoč

Ištvan v sodelovanju z Bakalako, ki domuje točno izpod Hribčka, večkrat zaide v probleme s tukajšnjimi kačjimi pastirji, tako samoklicani obmejnimi orožniki. Ti seveda skrbijo, da so obmejni travniki in sama reka Sotla brez odpadkov ter ostale nesnage. Skratka, polni dela z našo okolico čez celo noč …
Tako me tudi ene noči med vožnjo v domači kraj, nekje v predmestju Bizeljskega ustavi eden, po videzu tako zajeban, da bi sam sebe prijavil, kaj šele koga drugega. Po standartu prvega sklopa vprašanj o vozniški in prometni začne z drugem poglavjem: »Je bilo kej alkohola?«. Seveda je odgovor nikalen, saj so doma zabičali, da ne gresta avtowagen in jeger skup, saj je možnost, da se ti v avtu zaradi premikanja močno poslabša v želodcu in takrat se zna sprožit klic jelena. Kljub mojem odgovoru mi vseeno odredi pihalico, kjer pa se zasvetijo same ničle. On me pogleda in pravi, da je tukaj nekaj narobe. Začudeno pogledam nakar mi on pojasni: »Fant, upam da se zavedate v kakšne kraje potujete, kjer ni nikdar 0.0 v zraku, kaj šele v krvi, zato bi bilo močno dobro, da avto obrnete v drugo stran, si nekaj spijete v oštariji in se nato lahko odpeljete domov.« Še sama sreča, da sem imel v prtljažniku nekaj prve pomoči, da nisem rabil obračati avta …


Ištvan Ferkeš