Zobar

Novo leto, novi koledar, pa vendar že je cel obkrožen z rdečo barvo – na sporedu je zobar. Ponavadi so vsi zaskrbljeni kadar je čas za vrtanje v zobeke, meni pa je že tako ali tako vseeno, da grem k zobarju, saj se tam počutim kot doma. Recimo, nazadnje mi je dohtorica, kot jo kličejo, fino narihtala vzglavnik, prižgala lučko, v roke vzela švas aparat, nakar se je vse začelo trest, jst pa sem elegantno zaspal. Po ducatu pretečenih minut se zbudim, ona se še kr naprej muči z mojo plombo, s katero se obada že pol leta in mi je v zob nafilala že toliko zdravila, da se že celo zimo počutim zdrav kot riba. Tako da nič novega na tem področju, zob je še kr v obdelavi, naročen sem zopet te dni, edino kar je dobrega je to, da mi dohtorica dala priznanje kot prvemu, ki je zaspal na »vročem« stolu.



Ištvan Ferkeš