Nočna

Ura dve in pet minut ponoči, vse tiho, Gustl že spi. Minuto kasneje glasno zazvoni telefon. Prvo pomislim na Gigija, zato v strahu dvignem, nakar iz druge strani zaslišim: »Ej stari lovijo me zaradi ukrasnega pokorova!!#$%«#$#%#&« Pa pravim: »Ni panike stari, jst sm tud že kdaj kej ukradel … enkrat križanke na kiosku, pa drugič tri kinderjajčke na bencinski, tako da vem kako se počutiš« Vendar se sogovornik vseeno ne da: »Ne ne stari, jst ne bom dobil šihta zaradi okrasnega pokrova, policija mi je bla na čaju v dnevni sobi … najhuj od vsega tega pa je, da imajo mati solzne oči, saj si očita, da ima sina za tata, oče se pa le smeji vsemu temu in mi pravi, da nisem tat, ampak da sem navaden nesposoben lopov« Sledi intermezzo z moje strani slušalke: »Hahahahahahahahahahahahahaha …« Pogovor se konča v stilu za lahko noč: »Ti je smešno a, pederčina ena?« Ne ostane mi drugega, kot da prikimam in priznam.

Nauk zgodbe: mali prsteki so za igrice, krade se pa z velikimi šapami, zatorej ne počenjaj vseh stvari z istimi rokami!


Ištvan Ferkeš