Dan državnosti 08

Tak ku se šika za praviga Slovenceljna, da na dan državnosti obavi tisto ka more, smo tudi mi obavli tisto, ka drgač mrbiti tudi ne bi rabli. V roke smo vzeli stari koledar, ki še zde visi v delavnici od starega ata in si zamislili kak je blu v njihovih cajtih inu koži. I morem reči, da ni blu taku švoh.

Malo prej se je blu treba vsati, malo drgač se blu treba obleč, malo dragč se je jelo. Orudje se je dalo v roko, ceker se je obeso na hrbet, pa si bil parajt da prneseš krme, da bo cela štala vesela. Če je bla še kaka roka fraj, si prjel še kak liter, če ne, si pa zato pruso sosedovo Rozi, da je celi dan stregla, medtem ko so težaki delali na travniki. Vreme pa ni blu nikder problem. Ni blo takiga sunca, da se ne bi šlu, opeklin tudi ni blo, če je pa kdu kej preveč zajamral, pa je tri dni jel samo špinačo, brez šnicla.

Sevede je nes drgač, če se kdu taku obleče pa začne obnašat, te ma vlko ludi za vprašat, če si malo prfukjen. Samo ni ga užitka, ko sediš na vrhi brega s koso in grablcami na strani, medtem ko gledaš v dolino, maš v vustih fino domačo salamo, ki jo zalivaš s finim domačim rdečim, pa si misliš: ko bom vlki, bom sam svoj kmet!





Ištvan Ferkeš