Boli, boli, kako boli

V svojih otroških letih mi je ratalo vsake toliko priti na domači prag z novo rano in posledično z novo krasto. Najpogosteje so trpela kolena in komolci, tako da je to že ratala navada in se bolečina ni niti več čutila. Nato so pršle malo težje poškodbe svojih okončin in telesa. Tako se je pripetilila marsikatera nezgoda v kateri sem občutil kako izgleda, če fašeš kakšen zvin, razrez kože, nateg kakšnih mišic in vezi, ter seveda polom celotnega kolena. Vse zna pošteno in nič kaj udobno bolet, vendar ni je pa bolečine, ko se ti nekaj zgodi na glavi. Vnetje ušes ni bilo ravno po godu, tudi pretres možganov sem nekak preživel, navsezadnje tudi ravnanje nosu ni bilo kaj prijetno vendar morem priznat, da pa največjo bolečino pušča zobobol, kateri v navezi z glavobolom doseže tako imeniten produkt, da bi si najraje odšraufal glavo in hodil brez nje, samo se bojim, da bi potem zgledal zelo čuden.Tako že celi dan hodim ko popipsan ter čakam in upam, da bo danes imel zobar kaj prostega časa za mene, ker včeraj se tudi on ni počutil ravno dobro in je izostal od šihta. Trenutno se pa lahko samo zahvalim tistemu, ki je izumil Aspirin, Lekadol in podobne omame. Slava in čast mu na vekomaj.

Ištvan Ferkeš