Kolendar

Pišem malo v strahu, saj mi pogled na kolendar, ki visi na steni sporoča, da smo pravkar zakoračili v 13. dan v mesecu, ki je za povrh še petek. Huuuh .... Hitro tečem v kuhinjo po česen, k babici po križ, vrata dvakrat do trikrat zaklenem, nekatera tudi podpolcam za vsak slučaj, za vsako črno mačko, ki sem jo videl pa se tako popluvam, da me boli grlo. Z nevideno hitrostjo si operem zobe in stečem v posteljo ne da bi gledal nazaj. Stisnem medeka ter se pokrijem čez glavo. Nekaj minut čez polnoč je in še sem živ ... Pomislim še enkrat: »Pa kak, sj jst pa res nism vraževeren. Ka mi pa je, da mam to vse v sobi, vrata so tako zaklenjena, da še ven ne bom znal pridit, pa še ta česen mi smrdi, da ja ne morm zaspat! Ah res sm otrok en, grem se rajš tuširat pa spat v svojo sobo, ne pa da se stiskam na sredini ob mami in ateku ...« Torej me vraže in datum ni zavedel do konca in sem ga predriblal. Zdaj pa samo, pa če bil petek ali ne, upam samo da srebrna ptica ne gleda na datume in se z njimi ne obremenjuje, saj mi mora prinest nekaj sladkega, ker mi je padel sladkor skozi teden.

P.S. dans pa ko se mi bo zobar igral z zobeki in jih ven metal, pa ko me bo bolelo, bo bil pa ziher petek 13. kriv ... čutim to ...


Ištvan Ferkeš