Ponavadi nisem takšen tip, da bi se hvalil naokoli, samo vseeno morem povedati, da sem si bil ta vikend z žogo bil v veliko boljših odnosih (čeprav še vedno ne v idealnih) in da smo v finalu premagali nasprotno ekipo Enytajma polno zvezdnikov kova M.Kolarič, S. Srečković in podobnih. Morem priznati, da so nam zadali največje težave ob poti na vrh, pa čeprav smo z velikim naporom in obilo poltu oblegali trdnjavo, je ta padla šele v zadnjih minutah. Naposled smo končno dvignili pokal z dinarčki visoko v zrak. Sledilo je seveda celodnevno veseljenje in rajanje do poznih večernih/nočnih ur. (kak je bil kdo pripravljen)
Škoda je le, da je po proslavi tega uspeh ostal le pokal s spomini in z prazno kuverto. (za tistih 400 +- ojrov, ki so zmanjkal, pa upam, da si šef gostilne kupi kej lepega)
Ištvan Ferkeš
Škoda je le, da je po proslavi tega uspeh ostal le pokal s spomini in z prazno kuverto. (za tistih 400 +- ojrov, ki so zmanjkal, pa upam, da si šef gostilne kupi kej lepega)
Ištvan Ferkeš
2 komentarja:
Seveda še enkrat čestitke zaslužena zmaga:)
p.s. zdej v tretje vas bomo pa povozli ko s traktorjom!
p.s.2 če je včeri blo vsaj pu tak dobro ko je dans hudo bom vesel :D
dvakrat v dveh dneh, majkicu vam :D Samo se je poznalo, da včere mene ni blo, ste prelahko zmagal :D
Objavite komentar